| s-1
| Vlada Republike Slovenije dodeli sredstva Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki jih v skladu s programom sanacije škode po suši iz leta 1993 dodeli občinam na podlagi deleža ocenjene škode v vrednosti kmetijske proizvodnje, ki jo je prizadela suša posameznim upravičencem. |
| s-2
| Občine dodelijo sredstva upravičencem na podlagi njihovega deleža v skupno ugotovljeni škodi po suši. |
| s-3
| JANEZ BEŠTER: Slovenija potrebuje več urejenih informacij na internetu, kot so kvalitetni širši ali specializirani portali. |
| s-4
| Škoda je, da slovenski uporabniki iščejo informacije na tujih straneh. |
| s-5
| Zdi se mi, da v Sloveniji ne znamo pravilno uporabiti vseh pretokov informacij, ki prihajajo iz zmogljivih omrežij. |
| s-6
| Če uporabim prispodobo. |
| s-7
| V Sloveniji imamo na tem področju zlate cevi in pipe, nismo pa se vprašali ali imamo kvaliteten izvir vode. |
| s-8
| Zakonodaja in trg delovne sile sta med seboj tesno povezana. |
| s-9
| Trenutna zakonodaja ne odraža zahtev in potreb industrijskih podjetij. |
| s-10
| Delodajalci želimo mehanizme, s katerimi bi lahko uravnavali in sproti zadovoljevali potrebe po delovni sili in jasno opredeljene pravice ter dolžnosti delavcev in delodajalcev. |
| s-11
| Naša podjetja velikokrat potrebujejo delavce le za štiri ure, ki jih po veljavni zakonodaji ne moremo zaposliti. |
| s-12
| Nova zakonodaja bi morala slediti evropskim smernicam in omogočiti to regulacijo. |
| s-13
| Pri tem moram izpostaviti odgovornost za opravljeno oziroma neopravljeno delo. |
| s-14
| Zakonodaja mora urejati tudi izredne razmere, v nasprotju z dosedanjo prakso, ko je vlada za vsak primer sprejemala interventne zakone. |
| s-15
| 6. člen Uporabniki ob prodaji blaga končnemu potrošniku v primeru, da ta ob nakupu blaga ne vrne prazne embalaže, zaračunajo kavcijsko vrednost vračljive embalaže, ki vključuje tudi veljavno stopnjo DDV. |
| s-16
| Iz računa, ki ga uporabniki izdajo končnim potrošnikom, je razvidna plačana kavcijska vrednost embalaže. |
| s-17
| Uporabniki so dolžni od končnih potrošnikov sprejeti nepoškodovano in uporabno embalažo, pri čemer se tem povrne plačana kavcijska vrednost. |
| s-18
| Oddelek za mednarodno sodelovanje je v sodelovanju z OZ Maribor na začetku decembra pripravil posvet Kako poslovati z Albanijo. |
| s-19
| Njihovo gospodarsko in politično situacijo je predstavil veleposlanik Daut Gumeni. |
| s-20
| Poudaril je postopno izboljšanje ekonomskega položaja in umiritev notranjepolitičnih razmer, po nedavnih parlamentarnih volitvah. |
| s-21
| Slovenski gospodarstveniki pravijo, da kljub nekaterim oviram vidijo možnosti sodelovanja. |
| s-22
| Med drugim pogrešajo predstavništvo, ki bi v Albaniji zastopalo njihove interese. |
| s-23
| Prevozniki nižajo stroške amortizacije, zato je zaznati zastarelost voznega parka. |
| s-24
| Kljub striktnemu zmanjševanju števila registriranih linij iz leta v leto narašča delež stroškov goriva in maziva, ki so lani znašala že petino vseh stroškov. |
| s-25
| Nerentabilne so linije predvsem v obrobnih občinah (nižja gostota prebivalstva), na Štajerskem, v Zasavju, Prekmurju, na Koroškem, Dolenjskem, v Litiji (primestni promet), Beli Krajini in Črnomlju (slabo razvito območje). |
| s-26
| Linije so nerentabilne predvsem v popoldanskem in večernem času, ob sobotah in nedeljah ter izven konic. |
| s-27
| Prijave za izpitne roke iz tujega jezika II sprejemamo: za mesec maj od 20. 4. do 7. 5. 2001 za mesec oktober od 3. 9. do 18. 9. 2001 |
| s-28
| Najprej analiza podatkov Petrol je lani sedmič zapored pripravil letno poročilo v obliki publikacije. |
| s-29
| Vsebina poslovnega poročila, ki je namenjeno strokovnjakom, ni identična vsebini letnega poročila, ki ga pripravljamo za širšo javnost. |
| s-30
| V prvem primeru so podatki bolj podrobni, manj je splošnih pojasnil za bralce, ki Petrol poznajo le od zunaj. |
| s-31
| Zato sta struktura in slog pisanja poročila drugačna. |
| s-32
| Poslovno poročilo je prilagojeno strokovnjakom, letno pa tistim, ki pričakujejo splošne informacije o družbi. |
| s-33
| Tako različnih zahtev v enem dokumentu ni mogoče združiti, je pojasnila Irena Čebulj, svetovalka za odnose z javnostmi v Petrolu. |
| s-34
| Poročilo za leto 1999, ki ga je oblikoval Studio Marketing JWT, so začeli pripravljati že leta 1997, ko so z zunanjo agencijo postavili vsebinski in likovni koncept letnih poročil za naslednje štiri leta. |
| s-35
| Odločili so se, da letna poročila povežejo z izumitelji, katerih življenjsko delo je bilo povezano s prometom - s Puhom, Rusjanom, Potočnikom in Resslom. |
| s-36
| Vsebina poročila za leto 1999 je začela nastajati, ko je bilo izdelano konsolidirano revizijsko poročilo, to je ob koncu aprila. |
| s-37
| Petrolovo poslovno poročilo, ki je osnova letnega poročila, zajema podatke iz vseh organizacijskih enot družbe, obdelala jih je analitska služba, ki je del finančno-računovodske divizije. |
| s-38
| Šele v tej fazi je prišel na vrsto pisec oglasnih tekstov, ki celotno besedilo redakcijsko in vsebinsko predela, po dokončni verifikaciji uprave pa tekst preda zunanjemu grafičnemu oblikovalcu. |
| s-39
| Poslovni sistem Mercator, ki je oblikovanje poročila zaupal Studiu A4 iz Ljubljane, se je prvega letnega poročila lotil leta 1995. |
| s-40
| Sektor za finance, računovodstvo in kontroling, sektor za razvoj, posamezni člani uprave in služba za odnose z javnostmi so poročilo za poslovno leto 1999 začeli pripravljati novembra 1999. |
| s-41
| Številka PP 12591/ 01 Slovensko podjetje išče dobavitelja jedilnega ječmena, lesa za palete ter za embalažo in bukovega lesa. |
| s-42
| Slomar D. O. O., Smrekarjeva 47, 6310 Izola, Tel.: 05/ 6418 242, Faks: 05/ 6418 242, Sahir Abdelkbir |
| s-43
| Slovenska osamosvojitev se je dogajala v zelo zapletenih mednarodnih okoliščinah. |
| s-44
| Velika zgodovinska priložnost oziroma splet zgodovinskih okoliščin sta privedla do samostojne slovenske države. |
| s-45
| S tem nikakor ni zmanjšan pomen enotne volje državljanov Slovenije. |
| s-46
| Če te ne bi bilo, ne bi pomagal niti izredno ugoden splet okoliščin. |
| s-47
| Caplan, R. (1996): Post-Mortem on UNPROFOR. |
| s-48
| London Defence Studies 33. |
| s-49
| London, Brassey's. |
| s-50
| 6. se dopušča stik med službujočimi otroci in njihovimi starši, prost izhod v civilnih oblekah, vsi redni, izredni študijski in nagradni dopusti. |
| s-51
| Enotam, ki so bile uporabljene na kriznih območjih, naj se dovoli počitek in rehabilitacija ter primerna prehrana in medicinska pomoč; |
| s-52
| G. Na medsebojnem zaupanju bo zgradil Jugoslavijo brez meja, ki jo bo varovala JLA. |
| s-53
| Dne 15. julija 1991 je v prostorih Slovenske matice potekal koordinacijski sestanek Odborov staršev. |
| s-54
| Predsednik Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov profesor J. Stergar je navzoče seznanil z nekaterimi dejstvi, in sicer: |
| s-55
| Enak očitek naslavlja 'zahodna demokracija' na Slovenijo lažje je pač 'handlati' z eno samo državo kakor pa s kopico manjših, ki so še v medsebojnem sporu... in njegovem egoizmu, Kdo na svetu ima pravico in v imenu česa zahtevati od nekega naroda ali celi vrsti njih, da naj preslišijo glas svoje identitete, in torej molče prenašajo politično in duhovno unificiranje in to za vso prihodnost naprej, se pravi tudi za prihodnje rodove? ki naj bi uničila Jugoslavijo. |
| s-56
| Kakor da ne bi bil separatizem posledica unificiranja vseh (ne le nacionalnih!) razlik v komunističnem sistemu. |
| s-57
| Še zlasti pa bi morali vedeti nekaj več o energiji avtoidentifikacije, ki jo prelahko označujejo z etiketo nacionalizma, seveda v slabšalnem smislu. |
| s-58
| Zdaj še posebno po nemškem nacizmu zavračajo vsako prizadevanje za nacionalno samostojnost razvijajočih se narodnostnih entitet. |
| s-59
| Toda kaj je energija 'nacionalizma'? |
| s-60
| To je 'energija' biti, se pravi energija lastne identitete. |
| s-61
| Ne energija 'biti vse ali nič', ampak preprosto energija biti. |
| s-62
| Si, bivaš tako, da se razlikuješ od drugega, od drugih. |
| s-63
| Nepriznavanje razlik je torej dejansko nepriznavanje (različnih) identitet, različnih načinov biti, bivanja. |
| s-64
| V vsakem jeziku drugače zveni slava božja, pravijo verniki; vsak narod ima samosvojo poezijo, ki je neprevedljiva v drug jezik vsak prevod je že prepesnitev v drug jezikovni in duhovni, kulturni horizont. |
| s-65
| Največja razlika je razlika v jeziku čeprav vsi jeziki vse povedo o človeku in svetu, torej vse, kar je mogoče povedati in zamolčati. |
| s-66
| Tudi molčati namreč ni mogoče brez ali onkraj besed (najbližjega, maternega jezika). |
| s-67
| Dovolite mi, da zlasti opozorim na dve, po moji sodbi bistveni značilnosti načina slovenske osamosvojitve, ki sta bili v dosedanjih podobnih osvetljevanjih premalo zaznani in ovrednoteni. |
| s-68
| Prva je dosledno vztrajanje pri načelu legalitete v vsem procesu osamosvajanja. |
| s-69
| Nastajanje današnje Republike Slovenije je najtesneje povezano s pravom. |
| s-70
| Nastala je in se je v mednarodnem življenju uveljavila z zavestno naslonitvijo na pravo in z njegovo uporabo. |
| s-71
| Usmeritev na načelo legalitete je bila predvsem posledica spoznanja v takratni državnopolitični strukturi Slovenije, da v sodobnem svetu, ki sebe in svoja razmerja utemeljuje na vladavini prava in vladavini človekovih pravic, štejejo praviloma pravni argumenti, in ne politika sile in izvršenih dejstev. |
| s-72
| In tudi spoznanje, da je pravna utemeljenost političnih dejanj Slovenije v sporu z Beogradom vse od sredine 80. let najzanesljivejše poroštvo, da v Sloveniji z razglasitvijo izrednih razmer zvezne oblasti ne bodo mogle odpraviti dosežkov demokratičnega razvoja. |
| s-73
| Pri odločilnih političnih dejavnikih je prevladalo spoznanje, čeprav ne zlahka, da izpeljava tega enkratnega zgodovinskega dejanja na pravno urejen način ni pomembna samo za dejanje osamosvojitve, ampak tudi za nadaljnji notranji razvoj družbe in države, za mednarodno priznanje Republike Slovenije, za njen položaj v mednarodni skupnosti in za njene možnosti pri vključevanju v mednarodne integracijske procese. |
| s-74
| V svojem prispevku avtor podaja kratko kronologijo odnosa Vatikana in Katoliške cerkve na Slovenskem do osamosvojitvenega dogajanja v Sloveniji leta 1991. |
| s-75
| Podaja kronološko shemo tistih elementov, s katerimi sta Vatikan in Katoliška cerkev v Sloveniji pripomogla k osamosvojitvi Republike Slovenije. |
| s-76
| Vsaj to v ničemer ne more biti sporno. |
| s-77
| Pri tem pozornost posveča vlogi Vatikana in vlogi Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja Republike Slovenije. |
| s-78
| Vrh je v zunanji manifestaciji dosegla s spravno slovesnostjo 8. julija 1990 v Kočevskem rogu, že prej pa se je Slovenska škofovska konferenca zavzela za spravo kot 'spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih, ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje' (Balkovec et al., 1996, 441), pa tudi zato, da bi se v imenu sprave odrekli vsakršnemu obračunavanju. |
| s-79
| (Družina, 15. 7. 1990, 1) |
| s-80
| Recenzenta: dr. Marjanca Pergar Kuščer, doc., dr. Maja Zupančič, red. prof. |
| s-81
| Razlogi za veselje se od zgodnjega otroštva do mladostništva spreminjajo, saj se spreminjajo tudi pomeni, ki jih posamezniki pripisujejo določenemu dogajanju. |
| s-82
| Otroci se naučijo iskati zadovoljstvo oziroma veselje tudi v socialno zaželenih dejavnostih, ki primarno niso prijetne. |
| s-83
| Za zadovoljitev pomembne želje so pripravljeni vložiti več truda. |
| s-84
| V zgodnjem otroštvu prevladujejo »drugačni strahovi« kot v srednjem in kasneje v mladostništvu. |
| s-85
| Strah pred namišljenimi junaki iz zgodnjega otroštva nadomestijo v srednjem otroštvu strahovi, ki so povezani z otrokovim lastnim položajem v skupini: neuspeh, osmešenje, drugačnost, pogosti pa so tudi strahovi pred poškodbo sebe in bližnjih, fizično nevarnostjo in smrtjo. |
| s-86
| Jeza je pri otrocih pogostejše čustvo kot strah, saj je dražljajev, ki jo sprožajo, več. |
| s-87
| V zgodnjem otroštvu se otroci razjezijo predvsem zaradi telesnega neugodja, zaradi igre (če se kdo vmešava vanjo, če igrače ne delujejo), če jim kaj naložimo v nasprotju z njihovo voljo. |
| s-88
| V srednjem otroštvu in mladostništvu se jeza pogosteje pojavlja pri omejevanju posameznikovih želja in načrtov, pri iskanju njegovih napak in pri pridiganju, pri primerjanju z drugimi, neuspehih, zasmehovanju, nepravičnosti in zanemarjanju. |
| s-89
| Pri večini otrok intenzivna žalost ni pogosta. |
| s-90
| Intenzivnost žalovanja z leti raste. |
| s-91
| Bolj ko je posameznik čustveno odvisen od izgubljene osebe ali objekta, bolj bo žaloval. |
| s-92
| V Mariboru smo že znani po tem, da začnemo tarnati in razpravljati po tem, ko je že zdavnaj prepozno. |
| s-93
| Spomnimo se samo pred leti prenosa žiro računa elektrogospodarstva v Ljubljano, spomnimo se 'svežega' sedeža holdinga elektrogospodarstva, v to kategorijo pa spada tudi privatizacija Nove KBM. |
| s-94
| Kakšno je sploh mariborsko stališče ob tem, ga sploh imamo! |
| s-95
| Resda je privatizacija stvar lastnikov, še kako res pa je tudi, da je Nova KBM 'državna' banka, torej smo lastniki vsi in imamo tudi pravico, da se kot državljani - lastniki tudi obnašamo. |
| s-96
| Če že drugega ne, bi lahko - oziroma bi moralo - mestno vodstvo vsaj zahtevalo od potencialnih lastnikov, da predstavijo ob prevzemu banke tudi svojo vizijo razvoja mesta in njihovo vlogo pri tem. |
| s-97
| In sploh ni nujno, da so domači lastniki dobri, tuji pa slabi. |
| s-98
| Res pa je, da je težko pričakovati, da bo mesto enako pri srcu tistim, ki jim je le kratka postaja v poslovni karieri, kot tistim, ki jim je mesto edini dom. |
| s-99
| In če je drugim vodilo čim večji dobiček, mora biti nam tudi čim uspešnejši razvoj mesta, in ne dovolimo več, da bi o naši usodi odločali (samo) drugi. |
| s-100
| Bluesovska zgodovina je v eksploziji“ umazanega”,“ globokega”, silovitega bluesa Muddyja Watersa in sodobnikov ob koncu štiridesetih let razbrala ponovni vznik stila, ki ga poznamo iz dvajsetih let, v downhome bluesovski tradiciji. |