| s-1
| S tem nočem reči, da je bila to v vseh pogledih nesreča; saj vendar ni nujno, da gredo vsi narodi po isti poti. |
| s-2
| Vsekakor pa je bila ta pot drugačna, in vodila je proti skrajnim, kaj čudnim postajam. |
| s-3
| V času, ko se začenja naša zgodba, recimo leta 1789, je bilo v rajhu 1789 teritorialnih gospostev, med katerimi so bila nekatera pravcate samostojne države, evropske sile, večina pa jih je obsegala le po nekaj gradov in posameznih vasi. |
| s-4
| V tej zvezi niti ni šlo za osebno zmožnost, ki so jo toliko občudovali; namreč, ali en sam človek prek svojih ordonancev lahko obvladuje objekt svoje sebično razuzdane fantazije, Evropo, kako lahko poveljuje med Madridom in Moskvo, kako mobilizira milijonske armade, ne da bi imel za njihove premike na razpolago primerna sredstva, in ali ima med hladnim diktiranjem svojih ukazov vedno pred očmi tudi njihov propagandni učinek. |
| s-5
| Šlo je za to, da v njegovem sistemu ni prav nič delovalo; ena sama napaka, in vse se je sesulo. |
| s-6
| Na čem se je spotaknil? |
| s-7
| Na Angliji; na Rusiji, tam na ljudstvu, na klimi, na geografiji; na avstrijski diplomaciji, ki je poleti 1813 odločila o njegovem porazu; na samem sebi, ki ni hotel v ničemer popustiti, ki se, po besedah Avstrijca Metternicha, 'ni pustil rešiti', saj bi mu Avstrija rada zamižala na eno oko, če bi le opustil zasedbo Nemčije, Italije in Španije. |
| s-8
| In končno se je spotaknil tudi na Nemčiji. |
| s-9
| Na nemških tleh se je tudi zgodil njegov zlom; v odločilni bitki, pri Leipzigu, so mu pruske in avstrijske čete zadale smrtni udarec. |
| s-10
| Mož, ki je pisal te lahkotne verze, je že slutil dogodke leta 1848, še več: evropsko zgodovino prihodnjih stotih let. |
| s-11
| Vojno vodita Anglija in Francija, baje zato, da bi rešili turški imperij in izrinili Rusijo iz Podonavja - iz Romunije. |
| s-12
| Angležem gre za ravnotežje, za omejitev ekspanzivne ruske moči. |
| s-13
| Nasprotno pa se Louis Napoleon po porušenem ravnotežju, po domovinski vojni proti carju, že ozira po novih možnostih za akcijo, da bi z oslabljeno, pomirjeno Rusijo lahko sklepal skupne posle. |
| s-14
| Nemške sile tičijo nekje vmes. |
| s-15
| Avstrijski položaj je takle: za nobeno ceno ne more sprejeti ruskega prodora na spodnjo Donavo, boji pa se vojne z Rusijo, v kateri bi morala nositi glavno težo, fronto v Galiciji, medtem ko bi Prusija počela v Nemčiji, kar bi se ji zahotelo; na drugi strani pa se spet boji, da bi si Francijo naredila za sovražnika, kajti proti francoski volji ne bi mogla obdržati svoje oblasti v Severni Italiji. |
| s-16
| Avstrija mora držati preveč, preveč izpostavljenih položajev: v Italiji, v Nemčiji, na jugovzhodu. |
| s-17
| Mobilizira svojo armado v Galiciji, da bi Rusiji onemogočila poslati svojo glavnino na Krim. |
| s-18
| Avstrija sili Rusijo, naj izprazni donavske kneževine, in vpoklicuje svoje čete; toda v mirovni pogodbi ne sme podpreti Romunije, ker ne sodeluje v vojni in ker se v Italiji z železno nepopustljivostjo upira duhu časa. |
| s-19
| V pruskem centru za intrige obstajata reakcionarna in izrazito proruska stranka ter liberalna in izrazito proangleška stranka, med katerima omahuje kralj sem ter tja; zraven še vsi mogoči svobodni strelci in večni opozicionalci, ki hočejo izkoristiti priliko, da se znotraj Nemčije razširi pruska moč ter da se pripravi francosko-prusko-rusko zavezništvo, medtem ko se Francozi in Rusi še pobijajo po Krimu. |
| s-20
| Ni nam treba povzemati vseh posamičnih korakov in umikov, vseh min in protimin. |
| s-21
| Dovolj je, če povemo, da je rezultat srečnejši, kot bi človek pričakoval po vseh teh zmedah in naprezanjih. |
| s-22
| Prusija ostane nevtralna. |
| s-23
| Drugače je z Avstrijo. |
| s-24
| Ta se odmakne od vseh, posebno od Rusije; Prusija se ne odmakne nikomur, še posebno ne Rusiji, ki jo, v korist svojih poslovnežev, oskrbuje z vojnim materialom. |
| s-25
| To se zdi med vojno negotovo, vznemirljivo, skorajda nemogoče. |
| s-26
| Toda ta zaslužek prinaša Prusiji več, kot če bi se vojaško vpletla. |
| s-27
| Rešena je ruskega varuštva. |
| s-28
| Ni več tretji, zadnji partner v 'Sveti aliansi' vzhodnih sil, ki je zdaj za vselej mrtva. |
| s-29
| Ruska šibkost, industrijska, vojaška, moralna, se je med vojno razkrila pred celim svetom; konec je arbitražnega razsodišča, ki si ga je uzurpiral car leta 1851 v Olomoucu. |
| s-30
| Vse to so najvažnejše posledice krimske vojne; po njej bodo možne še čisto drugačne v Evropi, kakršne je doslej onemogočal goli, grozni ruski diktat. |
| s-31
| Nasprotno pa so neposredni dosežki vojne neznatnejši, in vsa beda politične igre se kaže v dejstvu, da je moralo za tak cilj umreti pol milijona mladih vojakov. |
| s-32
| Sultan mora obljubiti, da bo poslej vladal sodobneje; Romunija postane neodvisna - no, taka bo vsekakor ostala kakih osemdeset let; na Črnem morju ne smejo Rusi več imeti vojne mornarice, morje je 'nevtralizirano'. |
| s-33
| Toda take izsiljene rešitve ne trajajo dlje kot razmerje sil, ki jih je diktiralo. |
| s-34
| Lassalle je takrat pisal Marxu: 'Ta zakon je sramota! |
| s-35
| Razpust - popoln, le da prikrit - deželne brambe kot zadnjega demokratičnega ostanka iz časov pred letom 1810, ustvaritev ogromnega aparata moči, ki naj služi absolutizmu in junkerstvu, to je, v dveh besedah, edini cilj te reforme. |
| s-36
| ' Tako ostro je niso označili niti liberalci; mislili pa so si približno isto. |
| s-37
| Zavrnili so predlog in vztrajali pri ločenosti deželne brambe od linijske armade kot tudi pri dvoletnem vojaškem roku. |
| s-38
| Medtem pa so, zviti kakor so bili, odobrili izreden kredit, da bi armada, spričo kritičnega položaja, ostala mirna. |
| s-39
| Nato sta kralj in njegov minister takoj začela s predvideno reformo; prepričana, da 189 novih bataljonov in skvadronov, potem ko bodo enkrat tu, nobeno glasovanje v deželnem zboru ne bo več moglo spraviti s tega sveta. |
| s-40
| Tudi na nemških tleh so se približno v času, ki ga moramo obravnavati v tem in naslednjih poglavjih, dogajale take spremembe. |
| s-41
| Jasno, da ne samo na nemških tleh. |
| s-42
| Tudi drugje po Evropi in Ameriki; saj so se dogajale povsod po svetu. |
| s-43
| Velika sprememba, ki jo označujemo z gesli kot industrializacija, urbanizacija, obdobje množic, ne prenese nobenih izjem. |
| s-44
| Povsod je ista; a tudi povsod drugačna; pač po tem, kaj se spreminja. |
| s-45
| V Franciji takrat sprememba ni posegla tako globoko kakor v Nemčiji. |
| s-46
| Francozi so ostali nekoliko bliže svoji lastni preteklosti. |
| s-47
| Tudi v Angliji je potekala sprememba razmeroma počasi, zato se ji je bolj kakor drugje posrečilo ohraniti zgodovinsko kontinuiteto. |
| s-48
| Amerika se je, spričo svojega velikega ozemlja in dejstva, da se je že pred začetkom industrijske revolucije odtrgala od evropske preteklosti, razvijala čisto po svoje. |
| s-49
| Nemčija pa je bila obremenjena z ozkostjo svojega prostora, z močjo, ki je rasla iz preteklosti in lastnih notranjih nasprotij, bila je obremenjena s svojimi starimi vrlinami in napakami. |
| s-50
| Tekom desetletij, ki se iz varljive oddaljenosti kažejo kot srečna, nedolžna desetletja miru, se je razširila navznoter; razširitev, ki jo smemo primerjati z eksplozijo: povečanje prebivalstva, nastajanje velikih mest, socialno razslojevanje, krčenje kmetijstva, odvisnost nacije od zunanje trgovine; sledile so neizmerne posledice vsega tega na področju politike, strankarstva, državne, pravne in vojaške organizacije, na področju duha, kulture, vere in nevere. |
| s-51
| Za vsak konflikt sta potrebna dva, in bilo bi v temelju zgrešeno, kriviti samo nemško diplomacijo za vse mahinacije in bojazni, ki so v desetletju pred 1914 zastrupljale evropsko atmosfero. |
| s-52
| Zunanjepolitična sla po oblasti je v bistvu iracionalna in vselej trči ob nasprotnika, ki je prav tako iracionalen. |
| s-53
| Iracionalen - ne razumen. |
| s-54
| Če bi bili razumni, jih ne bi vselej navdajali gon po igri, volja do moči ali smrtni strah, zato bi lahko našli kompromis. |
| s-55
| Tekmovanje med trgovci se da urediti, omejiti s pametnim dogovorom, ker ta služi pametnemu cilju - denarnemu dobičku; tekmovanje med velesilami ne. |
| s-56
| Toda v tekmovanju med velesilami nastopajo mnogi, ki stoje na približno enaki moralni ravni. |
| s-57
| Nemčija pred letom 1914 ni bila modra. |
| s-58
| Če bi bili drugi modrejši, bi se lahko iztrgali iz začaranega kroga boja za čast in oblast, ter potegnili s seboj tudi Nemčijo. |
| s-59
| Toda čast in oblast postaneta zares zaželeni šele ravno takrat, ko se zanju poteguje več tekmecev. |
| s-60
| Francozom je bila njihova 'veličina' prav toliko sveta kakor Nemcem njihova. |
| s-61
| In agitirali so zanjo enako ostro, le da malo bolj dostojno in z večjim uspehom. |
| s-62
| Ruski pohlep po prevladi ni bil niti za las boljši od nemškega. |
| s-63
| Bil je veliko bolj divji, bolj nezmeren, iz njegovega notranjega vrenja in razkrajanja pa so rasle kalne sile, nasproti katerim se je zdelo nemško ustavno življenje pravcato zdravje. |
| s-64
| Taki so bili vsi; nove velesile in stare, prave velesile in pritlikavke, Nemčija in Rusija, Italija, Srbija, Črna gora. |
| s-65
| Vse so hotele svojim sosedam uprizarjati diplomatske poraze, širiti rajone svoje oblasti, tu s tem, tam z onim izgovorom, ščititi svoje varovance, osvobajati zasužnjene brate, igrati svoje himne tam, kjer jih dotlej še niso čuli, obešati svoje zastave, kjer niso še nikoli vihrale, pošiljati svojo policijo nad ljudi, ki jih sploh niso poznale. |
| s-66
| Vse so hotele večati svoje armade, izboljševati svoje topove in opraviti vse mogoče priprave za vojno, ki bo enkrat prav gotovo prišla. |