| s-1
| Tako piškurji kot glenavice plavajo z zvijanjem telesa, tako da izmenično krčijo mišičje na eni in na drugi bočni strani. |
| s-2
| Rečemo lahko, da so dihala teh najpreprostejših danes živečih vretenčarjev nekakšen osnoven prototip škržnega sistema, s katerim danes dihajo v vodi vse višje razvite ribe. |
| s-3
| Stene požiralnika so preluknjane za škržne odprtine. |
| s-4
| Pri piškurjih je na vsaki strani za glavo 7 škržnih odprtin. |
| s-5
| Zaradi piškurjevega priseska voda ne more vedno pritekati skozi usta. |
| s-6
| Tedaj, ko je prisesek aktiven (ko je piškur prisesan), skozi te odprtine voda priteka in odteka, sveža voda pa prinaša kisik v kri. |
| s-7
| Srce poganja kri skozi škrge s pomočjo 8 parov škržnih arterij. |
| s-8
| IME: ugor/ plavajoči gruj, Conger conger ugor/ plavajoči gruj, Conger conger |
| s-9
| Selilska oblika zlatovčice se drsti na prodnatem rečnem dnu. |
| s-10
| Samica pripravi na samčevem teritoriju gnezdo in vanj odloži ikre. |
| s-11
| Rečne oblike se podobno drstijo v rekah in jezerih. |
| s-12
| Rastejo počasi, hitrost rasti variira od populacije do populacije. |
| s-13
| Selilske oblike rastejo vse tja do 20. leta. |
| s-14
| Zlatovčice so zelo dobre in kot hrana zelo pomembne zlasti za ljudi na severu Kanade. |
| s-15
| Pisanec je majhna riba vitkega telesa, vzdolž bokov ima značilne temne pege. |
| s-16
| Je pogost in poleti se v jatah zadržuje na plitvinah. |
| s-17
| Pozimi se preseli v globine. |
| s-18
| Njegova glavna hrana so ličinke žuželk in raki, je tudi rastlinje. |
| s-19
| Je zelo pomemben plen za številne ribojede ptiče in ribe. |
| s-20
| Ameriški somič je predstavnik severnoameriških somičev, ki se od drugih somičev prav jasno loči po značilnem zaokroženem repu. |
| s-21
| Ima vitko srednje veliko telo prelivajoče se rjave barve, spodaj je svetlejši. |
| s-22
| Predrepna plavut ima dolgo bazo, na hrbtu je tolščenka, okoli ust ima čutilne brke. |
| s-23
| Zadržuje se večinoma na dnu in pogosto naletimo nanj v zelo zarastlinjenih vodah, kjer se hrani večinoma z nevretenčarji, kot so ličinke žuželk in mehkužci, sicer pa je vse od rastlin do rib. |
| s-24
| Aktiven je ponoči svoj plen zaznava s svojimi občutljivimi brki. |
| s-25
| V tem redu je ena sama družina s 3 precej podobnimi vrstami. |
| s-26
| So morske in živijo v tropskih in subtropskih predelih Atlantika, Indijskega in Tihega oceana navadno v globini 180-640 m. |
| s-27
| Vsi barbudosi imajo visoko telo, velike oči in na bradi par brkov. |
| s-28
| Drstiti se začnejo pozno pomladi in sredi poletja. |
| s-29
| Popovke se običajno drstijo v obalnih lagunah. |
| s-30
| Ikre imajo dolge nitaste izrastke, s katerimi se pritrdijo na alge. |
| s-31
| Izvaljen zarod je dolg 7 mm. |
| s-32
| RAZŠIRJENOST: Indijski in Tihi ocean: od Južne Afrike do Japonske |