s-1
| So pa tudi nekoliko drugačni pogledi na možni razvoj dogodkov na stanovanjskem trgu. |
s-2
| Strokovnjak za poslovanje z nepremičninami iz Maribora, direktor nepremičninske agencije Dodoma in predsednik Nepremičninske zbornice Jože Murko, pravi, da je ta čas ponudba na slovenskem stanovanjskem trgu bistveno večja od povpraševanja. |
s-3
| Zakaj? |
s-4
| »Ker ni več denarja. |
s-5
| Slovenija se je gospodarsko izčrpala, prihranki so v glavnem porabljeni. |
s-6
| Sloj ljudi, ki je gmotno bolje preskrbljen, številčno pa manjši, je izpolnil svoje stanovanjske načrte, zato je nastal presežek večjih stanovanj. |
s-7
| Ljudje bi morali normalno služiti, da bi si lahko kupili stanovanje. |
s-8
| Danes stane povprečno stanovanje 10 letnih plač, ob tem pa petina Slovencev nima za kruh. |
s-9
| Po anketah okoli 20 odstotkov od približno 700 tisoč slovenskih gospodinjstev izkazuje potrebe po spremembi stanovanja. |
s-10
| Vendar nimajo finančnih možnosti za to. |
s-11
| Po drugi strani pa so se tudi kupci ozavestili in ne kupijo prav vsega, kar jim je ponujeno. |
s-12
| Poglejte Ljubljano: za 3 do 4 tisoč mark za kvadratni meter investitorji kljub agresivni propagandi ne morejo prodati vsega, saj hočejo kupci za tak denar kakovostno stanovanje na dobri lokaciji v dobri soseski. « |
s-13
| Censke razlike med mesti so očitne. |
s-14
| V Mariboru so stanovanja približno pol cenejša od tistih v Ljubljani. |
s-15
| Medtem ko so v središču nova stanovanja po blizu 4 tisoč mark za kvadratni meter, dosegajo v štajerski prestolnici največ 2300 mark. |
s-16
| Stara stanovanja, ki bi stala v Ljubljani okoli 2 tisočaka, dosežejo v Mariboru 1200 do 1400 mark. |
s-17
| To je vse posledica dejstva, razmišlja Murko, da je Maribor ekonomsko izčrpan, tam ni novih podjetij, ni služb, v zraku visijo grožnje stečajev. |