| s-1
| Prvo misel je izrekel zunanji minister Dimitrij Rupel v pozdravnem nagovoru. |
| s-2
| Opozoril je na vlogo in pomen slovenščine, ko bo Slovenija postala članica EU - nastopala bo v njenih odločilnih organih, sodelovala v skupnih akcijah. |
| s-3
| Za nas bo bistveno, ali bomo znali spretno ravnati v korist slovenskih nacionalnih interesov, in pri tem bo glavna pozornost slovenskih predstavnikov osredotočena na sporazumevanje. |
| s-4
| Prevajanje iz slovenščine v tuje jezike je problem majhnih narodov, ne velikih. |
| s-5
| Zato je treba pri načrtovanju jezikovnega življenja EU določiti znatna dodatna sredstva za prevajalske sisteme majhnih narodov. |
| s-6
| Za Slovenijo pri tem ni sprejemljiva nikakršna ideja o »racionalizaciji«. |
| s-7
| Slovenija odločno nasprotuje racionalizaciji števila uradnih jezikov EU. |
| s-8
| Rupla ne skrbi usoda slovenskega jezika v EU. |
| s-9
| Za slovenščino in sploh za kulturo bomo lahko dobro skrbeli samo, če bomo gospodarsko uspešni. |
| s-10
| Čim boljše bo v Sloveniji znanje tujih jezikov, tem bolje se bo Slovenija sporazumevala s svetom. |
| s-11
| Tujih jezikov se moramo učiti, da bi ohranili slovenščino. |
| s-12
| Brez slovenščine ni Evrope in sveta. |
| s-13
| Moskva - V sredo so za novega predsednika sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, skoraj soglasno izvolili 48-letnega Sergeja Mironova . |
| s-14
| Staremu predsedniku Jegorju Strojevu, ki je zaradi zakona o nezdružljivosti funkcij kak mesec omahoval, ali naj ostane tretji najmočnejši človek Ruske federacije ali pa naj se povsem posveti guvernerskim opravilom v orlovski oblasti, je predsednik Vladimir Putin za slovo podelil red zaslug za domovino. |
| s-15
| Znanstvenike njihova božanska radovednost in neustavljivi entuziazem zaslepita do te mere, da praviloma niti ne uvidijo možnih negativnih posledic svojega dela, prav tako pa jim nikoli v zgodovini ni uspelo nadzirati družbenih posledic svojih odkritij. |
| s-16
| Zato je vprašanje javnega nadzora nad uporabo tveganih tehnologij temeljno vprašanje demokracije sodobnega sveta. |
| s-17
| Nikakor ne gre za omejevanje svobode znanosti, pač pa za omejevanje nekritične uporabe tveganih tehnologij. |
| s-18
| In če velja, da znanost lahko deluje le v svobodnem okolju, je obenem tudi neodtujljiva pravica vsakega človeka, da mu tvegane tehnologije ne kratijo človeškega dostojanstva in ne jemljejo njegove svobode. |
| s-19
| Mariborska univerza in vodstvo mariborskega študentskega radia se obtožujeta o vzrokih za ukinitev Marša |
| s-20
| Ravne na Koroškem - Koroški fužinar, glasilo guštanjskih železarjev, praznuje 50-letnico. |
| s-21
| Časopis v revialni obliki, ki je dolga leta izhajal štirikrat, zdaj pa le še dvakrat na leto, ni le dokument časa, temveč odlična domoznanska zbirka Raven in tudi vse Mežiške doline. |
| s-22
| Celje - Derbi domače scene je bil doslej najhujša preizkušnja večnih rokometnih prvakov v tej sezoni. |
| s-23
| Celjani so - potem ko z Rusi, Čehi in Španci ni bilo pretirane nevarnosti za poraz - za zmago z Ljubljančani trepetali vse do finiša. |
| s-24
| Ali natančneje: do 59. minute, ko je Perić po Pajovičevi seriji ubranil sedemmetrovko Lubeju, ki je dotlej grozil z novim strelskim rekordom in senzacijo. |
| s-25
| Zdi se, da so se prireditelji biatlonskega kriterija prvega snega letos še posebej potrudili. |
| s-26
| Lani so namreč decembra ostali brez tekme - pomanjkanje snega jih je prisilno preselilo v Anterselvo na Južno Tirolsko - po zmagi v boju za prirejanje SP 2005 (protikandidat je bila prav Anterselva) pa si želijo kar najhitreje urediti spodoben štadion in se približati bližnjim odmevnejšim tekmam, denimo tisti v Ruhpoldingu na Bavarskem. |
| s-27
| Kajpak biatlon še dolgo pri naših severnih sosedih ne bo dosegel takšne priljubljenosti kot v Nemčiji - nacionalni TV hiši ZDF in ARD sta že dan pred štartom sezone izčrpno poročali s prenovljenega štadiona, medtem ko domače ORF ni bilo še niti blizu - a posebni vlaki za obiskovalce iz Salzburga in Innsbrucka naj bi Avstrijcem vendarle približali to športno panogo. |
| s-28
| »V Hochfilzen na biatlon, v Beljak na skoke,« objavljajo naslove v avstrijskem časopisju pred zanimivim koncem tedna, se pa tudi zavedajo, da bo odmevnost dogodka odvisna tudi od uspehov domače reprezentance. |
| s-29
| Pred dvema letoma je ta tukaj zablestela s senzacionalno štafetno zmago, lani se je Avstrija spet oddaljila od svetovnega vrha. |
| s-30
| Anand se je še enkrat več z zelo malo napora prebil do naslednjega kroga. |
| s-31
| Potem ko je prvo partijo z Drejevom mirno remiziral, je bil kot beli vse drugače razpoložen in v zanj značilnem slogu zanesljivo zmagal. |
| s-32
| Petčlanska uprava Sume postala tričlanska - Članice še niso določile menjalnega razmerja - Kljub težavam optimisti |
| s-33
| Djordje Žebeljan, državni podsekretar za energetiko, je po sestanku razložil, da so se pogovarjali o več različicah, saj status JE Krško v prihodnjem letu še ni dokončno opredeljen. |
| s-34
| »Odjemalci vedo, da se s 1. julijem 2002 lahko zgodi prelom. |
| s-35
| Prve ponudbe za uvoz električne energije v letu 2002 so na podlagi Elesovega razpisa že dobili. |
| s-36
| Znano je, da so se vse nanašale na dobavo za daljše časovno obdobje, zaradi tega po razveljavitvi Elesovega razpisa pogodb niso dali na led, ampak so jih pustili mlačne in s partnerji ostali v povezavi,« pravi Žebeljan. |
| s-37
| Oblasti v Šanghaju, enem največjih mest na Kitajskem, so se zelo resno zavzele za izboljšanje podobe mesta in v ta namen sprejele celo vrsto ukrepov. |
| s-38
| Nekateri so pri krajanih naleteli na več, drugi na manj odobravanja. |
| s-39
| Zato da bodo ulice in stavbe lepše na pogled, prebivalci poslej ne bodo smeli več sušiti perila na balkonih oziroma tako, da bi ga lahko kdo videl. |
| s-40
| Med novimi pravili, ki so jih uvedli, da bi Šanghaj postal privlačnejši za turiste in bi si povečal mednarodni ugled, so nekatera prizadela tudi hišne ljubljence. |
| s-41
| Lastniki namreč ne bodo smeli več voditi pse na sprehod, kadar se bo njim ali njihovim živalim zahotelo. |
| s-42
| Preden bodo s štirinožcem stopili iz hiše in se namenili v bližnji park ali na travnik, bodo morali dobiti posebno dovoljenje lokalne policije. |
| s-43
| Eden od pogojev, ki ga bodo morali tudi izpolnjevati, bo veterinarsko potrdilo, da je kuža zdrav. |
| s-44
| Ob 50-letnici delovanja odpira Koroški pokrajinski muzej priložnostno razstavo s pregledom razvoja in delovanja muzeja od ustanovitve okrajnega muzeja NOB leta 1951 do zadnjega desetletja delovanja, ko so težišče dela preusmerili na skrb za varstvo premične kulturne dediščine na območju Koroške v Republiki Sloveniji. |
| s-45
| Začetki muzeja so povezani z izjemno zbirateljsko vnemo učitelja Bogdana Žolnirja (1908-1998), ki ga je okrajna organizacija Zveze borcev leta 1949 postavila za predsednika t. i. zgodovinske komisije, ob uradni ustanovitvi muzeja leta 1951 pa za prvega ravnatelja okrajnega muzeja NOB. |
| s-46
| Muzej je teritorialno pokrival ozemlje današnje Koroške v Republiki Sloveniji (območje Mežiške, Mislinjske in zgornji del Dravske doline) in zamejsko Koroško, kjer živijo Koroški Slovenci. |
| s-47
| Vsebinsko so se njihove raziskave ukvarjale z nacistično okupacijo in odporom na omenjenem območju, pri čemer so raziskave časovno segale tudi v predvojno in povojno obdobje. |
| s-48
| Muzej je imel prve razstavne in delovne prostore v Žleznikarjevi hiši na slovenjegraškem Trgu svobode. |
| s-49
| Kasneje se je preselil v drugo nadstropje nekdanje mestne hiše na Glavnem trgu 24, kjer je še danes sedež muzeja, ob širitvi strokovnega dela in stalnih zbirk, pa je med letoma 1974-81 pridobil še drugo nadstropje sosednje hiše na Glavnem trgu 26. |
| s-50
| Že od začetkov delovanja šteje muzej za svoji depandansi partizansko bolnišnico Trška gora na Legnu in gestapovske zapore v Dravogradu. |
| s-51
| Leta 1986 je vzniknila ideja o preoblikovanju muzeja iz posebnega v splošni pokrajinski muzej, ki naj bi skrbel za varstvo premične kulturne dediščine, njeno realizacijo pa je prinesla sprememba financiranja muzeja leta 1990. |
| s-52
| Danes skrbi muzej ob svojem rednem delu še za leta 1992 postavljeno zbirko v cerkvi sv. Jurija na Legnu ter leta 1994 postavljeno razstavo o koroškem plebiscitu v župnišču v Libeličah. |
| s-53
| V širši regiji so pripravili še naravoslovno razstavo iz zapuščine Maksa Kunca in rudarsko stanovanje v muzeju Podzemlje Pece v Mežici, splavarski muzej v Javorniku ter Kamnoseški in glažutarski muzej v Josipdolu na Pohorju. |
| s-54
| Na razstavi avtorja Marka Košana in njegovih sodelavcev bodo predstavljeni motivi iz 40-letnega delovanja muzeja NOB, rekonstrukcija delovnega prostora iz obdobja ravnatelja Žolnirja, literatura, ki je nastajala v muzeju in z muzejem, delovanje muzeja v zadnjem desetletju pa bo prikazano z diaprojekcijo. |
| s-55
| M. V. |