| s-1
| Biologi so pojasnili, da glavate želve poletje preživijo v Grčiji, v vzhodni Jadran pa se podajo pozimi, ko iščejo toplejše morske tokove in peščene plaže, ki bi bile primerne za odlaganje jajc, ko je čas za to. |
| s-2
| Letos pa se je hrvaško morje nepredvidljivo močno ohladilo in stonski ribiči so okoli novega leta našli celo eno poginulo, kakor so prepričani najverjetneje do smrti prezeblo želvo. |
| s-3
| Eno najprimernejših mest za odlaganje jajc bi bila v hrvaškem delu Jadrana lahko peščena plaža na Lopudu, vendar se ji želve zaradi obilice kopalcev pač izogibajo. |
| s-4
| Tudi sicer je moč zlahka ugotoviti, da je v Sredozemlju na sploh z vsakim dnem manj primernih peščenih plaž, na katerih bi morske želve lahko odlagale svoja jajca. |
| s-5
| Ob hrvaški obali pravzaprav izvornih peščenih sipin niti ni več. |
| s-6
| Zato strokovnjaki Oceanografskega inštituta iz Dubrovnika domnevajo, da te jadranske morske želve pravzaprav gnezdijo v Grčiji, od koder del populacije redno migrira v hrvaške vode, kjer se tudi naseli in se do grških obal vrača le v času gnezdenja. |
| s-7
| Da bi o teh skrivnostnih želvjih poteh lahko izvedeli kaj več, so znanstveniki označili tudi obe malostonski želvi, kar tudi sicer napravijo z vsemi ulovljenimi živimi primerki, ki jih nato spustijo nazaj v morje. |
| s-8
| Karkoli drugega bi bilo navsezadnje tudi kršitev zakona, ki zahteva, da se vsako želvo, ki se zaplete v mreže, nemudoma odnese strokovnjakom ali pa izpusti nazaj v morje. |
| s-9
| Glavata želva je edina v Jadranu stalno prisotna vrsta morskih želv, v Mediteranu pa poleg nje gnezdi le še t. i. zelena želva. |
| s-10
| Ena in druga pripadata družini sedmih vrst teh plazilcev, ki vsi spadajo med najbolj ogrožene morske živalske vrste. |
| s-11
| Zanimivo je, da so večino označenih morskih želv opazili prav na Jadranu, točneje v vzhodnojadranskem akvatoriju. |
| s-12
| Do zdaj so zasledili 22 označenih primerkov, po čemer sklepajo, da je zanje hrvaška obala precej pomemben migracijski koridor, zlasti za želve, ki se parijo v Grčiji. |
| s-13
| Na podlagi teh in drugih proučevanih podatkov je hrvaški Jadran uvrščen med prednostna področja za proučevanje in zaščito glavatih želv v okviru načrta zaščite morskih želv Mediterana organizacije UNEP. |
| s-14
| Napeto polna jadra so Lolo vlekla ostro proti vetru in jadrnica se je čedalje bolj nagibala. |
| s-15
| Ko je spodnji rob jadrnice prvič zarezal v gladino, je imela Ana zadosti: »Poslušaj, Jan, saj vem, da sem začetnica, ampak tole že ne more biti v redu. « |
| s-16
| Jan, ki je že nekaj časa razmišljal o tem, da bi bilo mogoče dobro skrajšati jadra, je sicer zasikal nekaj kot vse je pod kontrolo, vendar je že trenutek pozneje na glas oznanil: »Pripravite se za krajšavo genove! « |
| s-17
| Prečenje je torej manever, pri katerem jadrnica zamenja uzde tako, da najprej zavije proti vetru. |
| s-18
| Pri tem opiše lok približno 90 stopinj pravi kot. |
| s-19
| To dejstvo nam omogoča, da tudi brez uporabe kompasa ali podobnih pripomočkov zlahka ocenimo, v katero smer bo jadrnica plula po prečenju. |
| s-20
| Pri vabi ni ušata prav nič izbirčna; največkrat jo lovimo na razmočen in zgneten kruh, na krušno sredico, na testo iz moke in arome, kadar se dvigujejo na površino, damo lahko na enega od trnkov tudi košček skorjice, ki drži vabo na površini. |
| s-21
| Vaba, ob kateri ušate čisto ponorijo, je tudi sveža sardela, ali pa kruhu primešamo zmečkane slane sardele ali pri pripravi uporabimo tekočino, ki jo oddajo sardele pri soljenju. |
| s-22
| Lovimo jo lahko tudi na košček lignja, kozico, črve, mnogoščetince, ki jih najdemo v bibavičnem pasu pod kamenjem, koščke ribje drobovine, celo jetra toplokrvnih živali. |
| s-23
| Glede vabe ušata res ni izbirčna, za uspešen ribolov pa jo moramo aktivirati, jih obnoreti, preslepiti. |