| s-1
| Ludendorff ve, da vojne 'ni več moč dobiti le na čisto vojaškem področju'. |
| s-2
| Zato meni, da bi bila nujna močnejša politična podkrepitev. |
| s-3
| Drugačno konsekvenco pa iz tega izvajajo voditelji množičnih političnih strank, med njimi v prvi vrsti Matthias Erzberger, najprizadevnejši, najvplivnejši član sredinske frakcije. |
| s-4
| Erzberger je izračunal, da podmorniška vojna ne prinaša žetve, ki so si jo od nje obetali. |
| s-5
| Za to ni bilo treba velikega računanja, kajti rekli so, da bo Anglija do poletja na tleh, in to se ni zgodilo. |
| s-6
| Nemir med ljudmi postaja vse večji, žalost vse globlja, vprašanja vse glasnejša. |
| s-7
| Potrpljenje, hrabrost, slepo sprejemanje vsega, kar počno tisti zgoraj, ima pač svoje meje. |
| s-8
| Erzberger predloži državnemu zboru 'mirovno resolucijo'. |
| s-9
| Opustili naj bi fantazije o vojnih ciljih iz let 1915 in 1916 ter se vrnili k čistemu razpoloženju iz poletja 1914, reči bi morali, da niso nikoli hoteli drugega kot mir in spravo; v skladu s tem bi bile nujne 'določene teritorialne žrtve' ter 'politične, gospodarske in finančne odškodnine'. |
| s-10
| Normalna stvar. |
| s-11
| Velika stara stranka je dolgo 'počivala' v opoziciji, in ko si je zadosti odpočila, je spet stopila v vlado. |
| s-12
| Ne zato, da bi se lotila bistvenih sprememb v gospodarstvu in družbi; to se je zdelo v tistem trenutku nepotrebno, ker je kazalo, da so ljudje na splošno kar zadovoljni z razmerami, katere je zapustila desnica za seboj, se pravi, z gospodarsko konjunkturo. |
| s-13
| Torej so se socialdemokrati odločili vladati kar se da rutinsko, pri tem pa morda 'izvleči' kaj tudi za delavstvo. |
| s-14
| Kaj več se ni dalo narediti, kajti za večino v državnem zboru so potrebovali tako imenovano 'veliko koalicijo', v kateri so poleg socialistov sedeli tudi predstavniki trdo kapitalistične Nemške ljudske stranke. |
| s-15
| Sindikati in velepodjetniki so morali hočeš nočeš vladati skupaj, kakor že leta 1923, za časa prvega Stresemannovega kanclerstva in zadnjikrat za časa Stresemannovega zunanjega ministrstva. |
| s-16
| Obrambno ministrstvo je bilo zaupano vrlemu možaku, ki se ga spomnimo še iz leta 1918, württemberškemu generalu Wilhelmu Groenerju. |
| s-17
| Vodja politične oziroma tako imenovane ministrske funkcije v armadi, general von Shleicher, je bil tisti, ki je predsedniku Hindenburgu predlagal novega državnega kanclerja. |
| s-18
| Kakor vsi drugi generali pred njim je tudi Schleicher zganjal politiko, vendar tako, da se ni dosti mučil s teorijo. |
| s-19
| Bil je človek osebnih znanstev, salonskih pogovorov in tajnih zarot; kot nosilec političnih interesov armade si je bil v te namene zgradil upoštevanja vreden aparat. |
| s-20
| Obrambni minister Groener, človeško boljši, le da manj subtilen, mu je slepo zaupal. |
| s-21
| A tudi Hindenburg, celo življenje odvisen od svetovalcev, je rad prisluhnil temu elegantnemu, zvitemu, vedno razigranemu in radoživemu oficirju. |
| s-22
| Gospodu von Schleicherju da gre predvsem za številčno povečanje in okrepitev armade. |
| s-23
| Kot general, plemenitaš in prijatelj velikega poslovnega sveta seveda ne mara parlamentarne republike, še najmanj socialdemokratske; in ker ji gre sedaj tako težko in ker se je večina v državnem zboru spet razkrojila v nič, je po njegovem napočil čas za drugačne metode. |
| s-24
| To se je kar dobro skladalo z željami, ki jih je že ves čas potihem gojil tudi Hindenburg, le da jih ob Stresemannu ni bilo mogoče uveljaviti. |
| s-25
| Dejansko pa se je to skladalo tudi z mnenjem premnogih, vse tja do meščanske sredine. |
| s-26
| Prav res, dosti imamo teh koalicijskih vlad, katerih člani so le prenašalci pisem med skreganimi strankami. |
| s-27
| Ogrožena dežela potrebuje čvrsto avtoriteto, ki bo znala sodelovati s parlamentom, ne da bi bila kar naprej in v vsem odvisna od njega... |
| s-28
| Tako je menil tudi Heinrich Brüning, od nedavna predsednik sredinske parlamentarne frakcije, in njega je Hindenburg, ne brez Schleicherjevega vpliva, postavil za kanclerja, s pripombo, naj njegov kabinet ne bo 'sestavljen na koalicijski način'. |
| s-29
| H. je smatral za verjetno, da mu bodo dopustili vdor na Češkoslovaško, kakor so mu pol leta prej vdor v Avstrijo, in je pri tem vzel rizik velike vojne v zakup. |
| s-30
| Zdaj pa se mu je zgodilo nekaj popolnoma presenetljivega: vmešale so se zahodne sile, prvikrat vnaprej in ne pozneje, toda ne, da bi zadevo ustavile, temveč nasprotno, da ji dajo prijazen videz in mu s tem omogočijo dobiček brez tveganja; vendar še vedno pod grožnjo, če bi prekršil sporazum in ukrepal na svojo pest. |
| s-31
| Pri nadaljnjih pogajanjih, v Berchtesgadnu, Godesbergu in končno v Münchnu, je šlo pravzaprav za zelo groteskno vprašanje: vkorakanje Nemcev v pretežno nemško govoreče predele Češkoslovaške s soglasjem evropskih sil, določenega dne in po določenih etapah, ali pa takojšen nemški udarec brez Evrope in proti Evropi. |
| s-32
| Ta alternativa bi bila H. veliko bolj pri srcu. |
| s-33
| Nekaj dni je že kazalo, kakor da se je odločil zanjo. |
| s-34
| Obsedenost tega človeka se je prikazala v ostri luči; bil je pripravljen sprožiti vojno, ne iz kakega stvarnega razloga, temveč zaradi malenkostnih podrobnosti neke v temelju že odločene zadeve. |
| s-35
| V Franciji in Angliji so tegobnega srca že sprožili zapoznele ukrepe pripravnosti. |
| s-36
| Tudi Nemci so že videli vojno pred vrati, in to, enako kot Francozi in Angleži, zelo neradi; kjerkoli so se pokazale čete, jih niso sprejeli z navdušenjem, kakor leta 1914, ampak s topo, žalostno ravnodušnostjo. |
| s-37
| Zdi se, da ta razpoloženjski moment ni mogel zgrešiti niti samega diktatorja. |
| s-38
| Spričo grožnje, ki je hkrati vsebovala tudi ponudbo, kakršne v diplomatski zgodovini Evrope še ni bilo, pa tudi zaradi nagovarjanja svojega italijanskega zaveznika, naj ostane zmeren, se je na koncu odločil, da sprejme veliko darilo in da ostalo prestavi na pozneje, tako da so v Münchnu hitro prišli skupaj. |
| s-39
| Čehov niso nič vprašali. |
| s-40
| Kot nepristni zmagovalci iz leta 1918 so morali zdaj sprejeti diktat, ki je zdaleč presegel trdote versajske pogodbe. |
| s-41
| Niti sudetskih Nemcev niso vprašali za mnenje, čeprav je pakt predvidel na nekaterih območjih plebiscit. |
| s-42
| Mnogi od njih niso niti vedeli, kaj se dogaja, bili so razdvojeni in zmedeni, ko so jih z dovoljenjem Evrope prišle nemške čete osvobodit Češkoslovaške. |
| s-43
| Za ločitev pa oba naroda nikakor nista bila, dokler se niso poslužili barbarskih sredstev 'menjave prebivalstva'. |
| s-44
| Pod gospostvo nemškega rajha je skupaj s 'sudetskimi Nemci' prišlo takrat tudi skoraj milijon Čehov. |
| s-45
| Ameriško-ruski konkurenčni boj za naklonjenost nesvobodnega dela sveta, za naklonjenost prave ali lažne boginje svobode, ki se je začel že leta 1917 in potem ponovno 1941, je obakrat dosegel vrhunec šele po koncu vojne. |
| s-46
| Potem ko so zavezniki v visokem poletju preplavili Francijo in potisnili nemške čete za stare rajhovske meje, se je vojna jeseni še enkrat ustavila. |
| s-47
| Amerikanci so bili previdni. |
| s-48
| Zaustavili so se tam, kjer so se pred petimi leti Francozi in odkoder bi pogumna ofenziva takrat še lahko pokončala zlodeja, namreč pred toliko opevanim, a komaj obljudenim, komaj obstoječim 'zahodnim zidom'. |
| s-49
| Tam so obtičali za dolge mesece in niso počeli drugega kot sipali barbarske bombne argumente izpod neba. |
| s-50
| Kajti šele takrat, tik pred koncem vojne, so se zvrstila najhujša bombardiranja, tudi na mesta, ki jim je bilo doslej prizanešeno in so bila zaradi industrijske nepomembnosti popolnoma nebranjena, kakor Darmstadt ali Dresden; nočni množični pokoli nad civilnim prebivalstvom, ki so šele jasno pokazali, v kakšno brezno se je pogreznila obča morala tudi na drugi strani. |
| s-51
| 'Tisti, ki vodijo vojno, 'je zapisal neki stari zgodovinar,' se vselej učijo drug od drugega. |
| s-52
| ' No, H. ni prevzel od Anglosasov ničesar, pač pa Anglosasi nekaj od H. |
| s-53
| Medtem ko so si lepo vzeli časa za bombardiranje, so se sestajali na konferencah ter velikopotezno in prazno planirali: delitev Nemčije na okupacijske cone, odpravo nemške vojske in generalštaba za vse večne čase, fantastične premike meja na vzhodu: Poljska naj bi bila za območja, ki si jih je vzel Rus, odškodovana z nemškim ozemljem. |