| s-1
| Vatanen je šel z avtobusom v Heinolo, saj v še tako prijetni vasi ni mogoče dolgo vzdržati v brezdelju. |
| s-2
| Naslednji dan se je Vatanen z zajčkom napotil v heinolsko banko. |
| s-3
| Pot je bila lahka, počutje brezskrbno, to je bilo očitno že na prvi pogled. |
| s-4
| Vatanen je odprl košaro, v katero se je malo prej zajec zatekel pred dežjem. |
| s-5
| Zdaj je preplašeno kukal iz zavetja; bilo je videti, kot da se počuti krivega. |
| s-6
| Policaja sta se spogledala in pokimala. |
| s-7
| Eden je rekel: |
| s-8
| Dežurni policist je sedel v sobi, ves zaspan in z razpeto srajco. |
| s-9
| Vidno se je razveselil, da je dobil družbo. |
| s-10
| Zvečer sta bila že tako nabrkljana, da sta se komaj izvlekla iz vode, kamor sta se vsake toliko zavalila. |
| s-11
| Voda jima je ponekod segala do vratu. |
| s-12
| Ob jezeru ni bilo nobenega čolna. |
| s-13
| Morali so narediti splav. |
| s-14
| Drvarji so preklinjali. |
| s-15
| Bili so strahovito utrujeni od prečutih noči v gozdu, zdaj pa so morali delati še splav za norega voznika buldožerja, ki je stal na pokrovu svojega vozila sredi jezera. |
| s-16
| Z navdušenjem je Kaartinen predstavil Vatanenu religijo, v katero je zdaj verjel že vrsto let. |
| s-17
| Slikovito je opisoval gozdna bitja, Stvarnika, zlobce, žrtvenike, gozdne vedeže, uroke, žrtvovanja. |
| s-18
| Vatanenu je pojasnjeval stare verske običaje in rituale, pri čemer je dodal, da sam ni prevzel enakih navad kakor predniki pred tisoči let. |
| s-19
| Ko se je preselil na sever za smučarskega učitelja, je dodal k dediščini starih finskih verovanj še laponske primesi in se po tem tudi ravnal v divjini. |
| s-20
| Da bi sprejel vaške verske običaje, pa mu ni prišlo niti na misel, je povedal Kaartinen. |
| s-21
| Uradnik iz ministrstva ga je jezno pogledal, rekel pa ni nič. |
| s-22
| Oficir iz poveljstva, generalmajor, ki je sedel poleg Vatanena, ga je po vojaško pozdravil. |
| s-23
| Vatanen se je vrgel v kup snega. |
| s-24
| Strel iz puške je bilo slišati prav blizu, za njim še drugega. |
| s-25
| Šibre so prasketale med vejami smrek, zato se še premakniti ni upal. |
| s-26
| Slišal je nejevoljen, pridušen pogovor pijanih mož. |
| s-27
| Vatanen se je prijel za trebuh, videl je vse zvezde. |
| s-28
| Trebuh je bil moker. |
| s-29
| Mu je žival razparala drobovje, je pomislil v grozi. |
| s-30
| Hitro je poiskal puško in šel ven. |
| s-31
| Ustrelil je v temo. |
| s-32
| Medveda ni bilo več, le mesec je sijal na gozd in kočo. |