| s-1
| Fotoaparatu še najbolj zamerimo slabe algoritme za nastavljanje osvetlitve. |
| s-2
| Tudi zanj pa velja, da za enak denar dobimo zelo dober klasičen fotoaparat, zato se bo najbrž le redko kdo odločil za nakup elektronske inačice. |
| s-3
| Poiščimo na tej sliki besedo kan. |
| s-4
| Pri okaču moramo levo, ker je kan pred njim. |
| s-5
| Pri draču zavijemo desno in naletimo na kan. |
| s-6
| Kaj pa talige? |
| s-7
| Pri okaču gremo desno, pri spaziti tudi, pri važi in vdilj levo… in pademo z drevesa! |
| s-8
| To pomeni dvoje: da talig ni v drevesu in da jih moramo, če jih hočemo dodati, zapeljati levo od vdilj. |
| s-9
| Kaj se zgodi po dodajanju? |
| s-10
| Vdilj ima le enega sina je tako drevo še dvojiško? |
| s-11
| Je, v dvojiških drevesih dopuščamo tudi taka vozlišča, sicer bi bila dovoljena le dvojiška drevesa z 2n 1 vozlišči. |
| s-12
| Drugačnega števila vozlišč ni mogoče razporediti tako, da bi imel vsak oče natanko dva sinova. |
| s-13
| Prebral sem vaš članek o Telekomu in SiOLU! |
| s-14
| Kako prav imate. |
| s-15
| Tudi sam sem |
| s-16
| Zamisel je stara najmanj toliko kakor arabska pravljica z začetka tega pisanja. |
| s-17
| Ukazovanje napravam ali predmetom z glasom je bilo sprva seveda povezano s čarobnimi sposobnostmi, bodisi naprave ali ukazovalca. |
| s-18
| Kar se povsem sklada s trditvijo pisca znanstvene fantastike Arthurja C. Clarka (ki je, med drugim, napisal kratko zgodbo, po kateri je bil posnet prej omenjeni film z računalnikom HAL kot glavnim negativcem), ki pravi, da nobene dovolj razvite tehnologije ne moremo ločiti od čarovnije. |
| s-19
| Če skalo, ki jo je z glasom premaknil Ali Baba, opazujemo od daleč, nikakor ne moremo vedeti, ali jo je premaknila čarovnija ali vgrajeni mehanizem s sposobnostjo prepoznave govora. |
| s-20
| Pri IBM so morda hoteli z imenom svojega novega operacijskega sistema povedati, da bodo njegove sposobnosti videti čarobne. |
| s-21
| Intel je napovedal nove gonilnike za svoje omrežne kartice, ki omogočajo upraviteljem včitavanje novih mikrokod v kartice brez odpiranja računalnika in ročnega spreminjanja kartic. |
| s-22
| Med tujimi izdelovalci AST ponuja Bravo MS-T 6150, ki temelji na 150-megaherčni različici procesorja Pentium Pro. |
| s-23
| Računalnik je sicer v mini stolpu, vendar je ta nekoliko širši in odločno težji od značilnega računalnika v podobnem ohišju. |
| s-24
| Pod pokrovom najdemo 32 MB RAM, Maxtorjev disk velikosti 1,7 GB, grafično kartico Graphic Pro Turbo podjetja ATI s 4 MB VRAM, 4x enoto CD-ROM Toshiba in 16-bitno zvočno kartico. |
| s-25
| Kar zadeva zmogljivost, je bil računalnik hiter, vendar ne med najhitrejšimi. |
| s-26
| Ima pa zato sorazmerno ugodno ceno. |
| s-27
| Osnova vseh opisanih sledilnih naprav je tehnologija VersaPoint, zato se po vodenju kazalca po zaslonu tako rekoč ne razlikujejo. |
| s-28
| Kazalec se premika gladko in razmeroma natančno. |
| s-29
| Premikanju kazalca s samo enim prstom se moramo sprva privaditi, prav tako pa tudi za pritisk občutljivemu senzorju. |
| s-30
| V praksi se izkaže, da samo z enim prstom ne moremo tako natančno voditi kazalca kakor z vso roko, kar pride do izraza predvsem pri risanju oziroma načrtovanju. |
| s-31
| Pri drugih opravilih razlike praktično ne opazimo. |
| s-32
| Hiter pa ni le razvoj programov, temveč tudi tako imenovanih standardov, ki skušajo vzpostaviti red na novih področjih uporabe Interneta in Svetovnega spleta. |
| s-33
| Za razliko od drugih standardov v računalništvu se izdelovalci tu zadev lotevajo nekoliko drugače. |
| s-34
| V bistvu je vse skupaj podobno popotovanjem prvih pionirjev, ki so odkrivali ameriški divji zahod. |
| s-35
| Kdor je bil prvi, je pač zasadil svojo zastavo in zemljo proglasil za svojo. |
| s-36
| Točno tako je s standardi, ki nastajajo v Internetu. |
| s-37
| Marsikateri si zaradi svoje enostranskosti in nedorečenosti pravzaprav niti ne zasluži tega imena. |
| s-38
| Še bolj nevarno je, če se uporabniki določenih vodil dejansko držijo, nato pa jih že prvi prišlek zaradi svoje moči ali položaja spremeni in s tem morda izniči mesece učenja in truda. |
| s-39
| Vsekakor morajo pravi standardi šele nastati, pa tudi močnejše ustanove, ki bodo skrbele za njihov razvoj. |