s-1
| Hvalabogu, da je podobno na vsem božjem svetu. |
s-2
| Primer iz zgodovine? |
s-3
| Spomnil sem se češke krize leta 1968. |
s-4
| Z MNZ RS smo poslovali od septembra 1991 do marca 1992. |
s-5
| Zveza je bila vzpostavljena prek ministra Bavčarja, njega pa sem spoznal v kabinetu predsednika Kučana. |
s-6
| Minister Bavčar mi je obljubil pomoč pri transportu skozi Slovenijo, pozneje smo začeli kupovati orožje iz skladišč MNZ RS. |
s-7
| Prvi oficir za zvezo je bil gospod Piber, potem sem vzpostavil korektne odnose tudi z dr. Miho Brejcem, direktorjem slovenske varnostne službe. |
s-8
| Kupovali smo avtomatsko, polavtomatsko orožje, mitraljeze, pištole in nekaj streliva. |
s-9
| Vse to orožje je bilo rabljeno, iz rezerv MNZ, v glavnem jugoslovanske in ruske izdelave, celo nemško iz druge svetovne vojne. |
s-10
| Cene za vse to orožje so bile natančno določene, v pogovoru z ministrom Bavčarjem sem jih sicer poskušal znižati, a brez uspeha. |
s-11
| Bile so od okoli 250 do 1200 nemških mark za kos, odvisno od vrste orožja. |
s-12
| Vse smo plačali z gotovino, večinoma v pisarni gospoda Mihe Brejca v Ljubljani. |
s-13
| Policijska zgodba o intervenciji in pridržanju je seveda nasprotna. |
s-14
| Na redni tiskovni konferenci policijske uprave Ljubljana so nam izročili fotografije policistov, ki naj bi ju bili trije fantje pred lokalom Breskvar tako močno zbrcali, da sta zaradi poškodb morala na bolniški dopust. |
s-15
| Zdravniškega potrdila niso predložili. |
s-16
| Na fotografijah imata policista strgane hlače in z blatom popackani uniformi. |
s-17
| Dodatno so nam pokazali še fotografije s poškodbami na obrazu policista s prebito ustnico, zaradi česar bi bilo logično pričakovati vsaj nekaj krvi na srajci. |
s-18
| Vendar o krvi ni ne duha ne sluha. |
s-19
| Kakšna je torej policijska zgodba? |
s-20
| Po besedah Matjaža Šinkovca, načelnika urada uniformirane policije, je vse skupaj začel Matej, ker se je vmešal v uradni postopek. |
s-21
| Bil je izredno moteč, kljub ukazu se ni hotel odmakniti, zato sta ga policista z uporabo fizične sile iz lokala odstranila. |
s-22
| »Ukaz policista je treba spoštovati,« je opozoril Šinkovec in dodal, da so napadi na policiste čedalje pogostejši prav zato, ker se v postopke vmešavajo nepovabljene osebe, ki niso stranka v policijskem postopku. |
s-23
| Matej naj bi bil enega od policistov udaril v obraz. |
s-24
| Pristopili so menda še drugi gostje lokala in policistoma pred lokalom grozili, ju žalili in zahtevali, da Mateja spustita. |
s-25
| Trije izmed gostov naj bi bili policista obkolili, ju začeli odrivati, ju zbili na tla in zbrcali. |
s-26
| Enemu od policistov se je vendarle uspelo prebiti do marice in Mateja je skušal potisniti noter. |
s-27
| Takrat naj bi se bil proti njemu zagnal Robi in mu skušal iz rok iztrgati avtomobilske ključe ter ga udaril. |
s-28
| Policista sta ga obvladala in zaprla v marico. |
s-29
| Poklicala sta okrepitev. |
s-30
| Mladi so se umaknili v lokal in po Šinkovčevih besedah naj bi bili vrata zaklenili, nato pa jih spet odklenili in dopustili, da so policisti opravili varnostni pregled. |
s-31
| Iz lokala so potegnili Roberta in Marka, ker naj bi bili v njiju prepoznali napadalca. |
s-32
| Vsem štirim fantom so odvzeli prostost zaradi pridržanja do iztreznitve. |
s-33
| Rezultatov alkotesta še nimajo. |
s-34
| Pravijo pa, da so fante seznanili z njihovimi pravicami in jim na njihovo željo omogočili tudi stik z odvetniki. |
s-35
| Šinkovec še pravi, da naj bi se bili policisti na željo mladih predstavili z imeni in priimki. |
s-36
| Zavrača vse obtožbe, češ da naj bi bili silo uporabili tudi, ko so bili fantje že prepeljani na policijsko postajo. |
s-37
| »M. V. smo v celici res vklenili, ker je brcal v železna vrata!« |
s-38
| Na vprašanje, kako je mogoče, da so policisti imeli le nekaj blata na uniformi, Marko pa je dobil pretres možganov, je odgovoril: »Ponudili smo mu zdravstveno pomoč, a je rekel, da se bo o tem, ali je poškodovan, odločil po posvetu z odvetnikom. |
s-39
| Policisti imajo pravico uporabiti prisilna sredstva, pa ne zato, ker bi se želeli pretepati, ampak ker so postopek dolžni izpeljati do konca. |
s-40
| Za zdaj se uporabljajo najmilejša prisilna sredstva. |
s-41
| A ker se trend napadov nadaljuje in je postal nacionalni šport Slovencev, ne vem, koliko časa bo še tako...« |
s-42
| Ker naj bi bil to po Šinkovčevih besedah eden letošnjih najhujših napadov na policiste na ljubljanskem območju, je pravzaprav čudno, da policisti gostov lokala sploh niso popisali. |
s-43
| Na severovzhodu, v revnejših predelih, pa na jugu, okoli Pécsa, na jugozahodu... |
s-44
| Najrevnejše množice Romov živijo na severovzhodu, v okolici Miskolca in Ózda, nimajo dela, prav tako ne kaže, da ga bodo kaj kmalu dobili, med brezposelnimi bodo med zadnjimi, ki se bodo zaposlili. |
s-45
| Sicer pa poglejva, kdo dela tukaj na gradbišču: 80% delavcev, ki opravljajo najtežja, najbolj umazana in neprijetna dela, je Romov. |
s-46
| Prav tako kot so v ZDA smetarji črnci. |
s-47
| Nihče ne bo oporekal temu, da je Slovenijo zlahka mogoče označiti kot najbolj stabilno od šestih republik, ki so nekoč sestavljale na propad obsojeno jugoslovansko federacijo, kar sicer, kot si boste mislili, ne pove kaj dosti. |
s-48
| A ko je pred kratkim padla slovenska vlada, potem ko je del njene koalicije malce zamenjal strani, so običajno živčni opazovalci Balkana komajda trenili z očesom. |
s-49
| Poleg tega pa je človek, ki je v Evropi na drugem mestu po trajanju vodenja vlade (islandski David Oddsson, ki je na tem vročem položaju skorajda devet let, ga prehiteva za eno leto), videti odločen, da bo zmagal na svojih tretjih zaporednih volitvah. |
s-50
| Če si glavna opozicijska skupina v parlamentu ne bo priskrbela dovolj glasov in postavila na oblast svojega kandidata, ne da bi Slovenci morali oditi na volišča pred jesenjo, potem je Janez Drnovšek odločen, da bo obnovil svojo oblast v Sloveniji. |
s-51
| Zato smo z nekaterimi domačimi in tujimi kolegi odšli na pivo. |
s-52
| Definitivno, nič kave! |
s-53
| Tolažilo nas je spoznanje, da so skrbi, ki jih ima predsedujoča država v EU kot gostiteljica rednega polletnega srečanja političnih vodstev držav članic EU, kar zadeva Slovenijo, še daleč. |
s-54
| Velika Britanija in Španija sta se sporazumeli o pogojih za bančne in zavarovalniške družbe s sedežem v Gibraltarju, da bodo lahko prodajale svoje produkte v Evropski uniji, ter za splošno evropsko priznanje tamkajšnjih osebnih izkaznic. |
s-55
| Tako bo omogočen sprejem novega zakona Unije o prevzemu, Velika Britanija pa bo lahko bolj sprejemala politiko odprtih meja Unije. |