| s-1
| Seveda v ponapoleonski dobi državne oblasti vsaj sprva nobenega od treh pojmov niso sprejele za legitimnega. |
| s-2
| Ideologija svete alianse jim je pravzaprav izrecno nasprotovala in je še zlasti in energično trdila, da so nelegitimni, že kar nemoralni. |
| s-3
| Ti pojmi pa so bili kljub temu dovolj močni, da ni zadoščalo, da so jih brutalno zatrli, temveč so jih morali jasno in utemeljeno javno obtožiti, s čimer so že priznali njihovo moč. |
| s-4
| Konservativna ideologija se je tako izoblikovala iz zavračanja francoske revolucije, hkrati pa je spodbudila razvoj liberalne ideologije, ki je dejansko prevzela temeljne pojme francoske revolucije, čeprav je bila ambivalentna do nekaterih njenih delov. |
| s-5
| Prvič, udeleženci uporov leta 1968 so bili enako kritični do leninistov, ker so ti postali različice liberalizma, kot so bili leninisti nekdaj kritični do socialnih demokratov. |
| s-6
| Poleg tega so si za tarčo izbrali natanko vladajočo vlogo liberalizma v geokulturi in so poskušali liberalizmu na vsak način odvzeti ta položaj. |
| s-7
| Revolucijo iz leta 1968 moramo podobno kot tisto iz leta 1848 analizirati v dveh časovnih okvirih: v okviru neposrednih dogodkov in njihovih posledic ter v okviru dolgoročnih učinkov. |
| s-8
| Tudi za to revolucijo, če jo gledamo kot niz dogodkov, ki so se zgodili v obdobju nekaj let, bi lahko rekli, da je bila kot feniks. |
| s-9
| Hitro (in seveda bolj globalno kot leta 1848) se je vnela in skoraj enako hitro izgorela. |
| s-10
| Toda dolgoročno je imela hude posledice za sistem. |
| s-11
| Zdaj se moramo vrniti k prvotnim trditvam o strukturi sistemov. |
| s-12
| Spomnimo se njihovega vzorca: zaživijo; dolgo delujejo po določenih pravilih; na neki točki pridejo v krizo, se razcepijo in se preobrazijo v nekaj drugega. |
| s-13
| Slednje, obdobje prehoda, je še zlasti nepredvidljivo, a tudi posebno odprto za individualne in skupinske prispevke, saj prinaša tisto, kar sem imenoval povečanje dejavnika svobodne volje. |
| s-14
| Če hočemo zgrabiti svojo priložnost, kar se mi zdi naša moralna in politična dolžnost, moramo najprej dognati, kaj ta priložnost je in iz česa je sestavljena. |
| s-15
| Za to pa moramo rekonstruirati okvir znanja, tako da bomo lahko razumeli naravo naše strukturne krize in potemtakem naše zgodovinske možnosti za 21. stoletje. |
| s-16
| Ko bomo razumeli, kakšne so možne izbire, se moramo pognati v boj, ne da bi imeli zagotovilo, da bomo zmagali. |
| s-17
| To je ključnega pomena, ker iluzije porajajo le razočaranja in zato depolitizirajo. |
| s-18
| Naposled mora biti naše taktično delovanje– naša intelektualna, moralna in politična presoja– hkrati neposredno in jasno, a kljub temu pretanjeno in srednjeročno. |
| s-19
| Varovati se moramo goljufivega nasprotnika in zaupati v temeljno dobro vero zaveznikov, ki nimajo vsi enakih izhodišč ali potreb ali možnosti ali tudi interesov. |
| s-20
| To se bo morda zdelo kot formula za nadljudi. |
| s-21
| Vendar sem prepričan, da je prej formula za tiste, ki upajo, da bodo dosegli bolj substantivno racionalen in boljši svet, kot je ta, v katerem živimo. |
| s-22
| Bližamo se koncu našega pregleda izzivov. |
| s-23
| Naj vas spomnim, da zame izzivi niso resnice, temveč nam nalagajo, da razmislimo o temeljnih premisah. |
| s-24
| Vas obhajajo dvomi glede vsakega izmed teh izzivov? |
| s-25
| Najverjetneje vas. |
| s-26
| Tudi mene. |
| s-27
| Vendar pa so vsi skupaj mogočen napad na kulturo sociologije in nas ne morejo pustiti hladne. |
| s-28
| Ali lahko obstaja kaj takega, kot je formalna racionalnost? |
| s-29
| Ali obstaja civilizacijski izziv zahodnemu/ modernemu pogledu na svet, ki ga moramo vzeti resno? |
| s-30
| Ali stvarnost mnogoterih družbenih časov zahteva od nas, da prestrukturiramo svoje teoretiziranje in svoje metodologije? |
| s-31
| Na kakšne načine nas kompleksnostne študije in konec gotovosti silijo, da ponovno izumimo znanstveno metodo? |
| s-32
| Ali lahko pokažemo, da je spol tista spremenljivka, ki strukturira in vdira povsod, celo na področja, ki se zdijo neverjetno oddaljena, kot je matematična konceptualizacija? |
| s-33
| Ali je modernost prevara– ne iluzija, temveč prevara– ki je prve med vsemi prevarala družboslovce? |
| s-34
| 1. geografska ekspanzija, stalno premikanje zunanjih meja sistema, ki je ves čas vase vključeval, hierarhiziral in periferiziral nova geografska območja; |
| s-35
| Večkraten dolgi upad, o katerem je govor, je pravzaprav manifestacija zgodovinske izčrpanosti ali strukturne krize modernega svetovnega sistema. |
| s-36
| Kot vsak zgodovinski sistem ima namreč tudi ta svoj zgodovinski začetek (rojstvo), razvoj (življenje) in konec (smrt). |
| s-37
| Ta sistem je po rojstvu v tako imenovanem dolgem 16. stoletju in po razvoju, ki je trajal naslednjih petsto let, zašel v strukturno krizo, v kateri je še danes, in v njej bo ostal do okoli leta 2050, ko lahko pričakujemo rojstvo novega zgodovinskega sistema. |
| s-38
| Krizo spremljajo porodne bolečine, kaos in nasilje, novi zgodovinski sistem pa bo boljši ali slabši od sedanjega, odvisno od moralne izbire ali angažmaja, ki ima v tem času večji vpliv. |
| s-39
| Tukaj se moramo zaustaviti. |
| s-40
| Utopistike je bolje brati kot obnavljati. |