Dependency Tree

Universal Dependencies - Slovenian - SSJ

LanguageSlovenian
ProjectSSJ
Corpus Parttest

Select a sentence

Showing 1 - 100 of 1282 • previousnext

s-1 Deloma se strinjam z drugim delom članka, ko opisuje finančne učinke reforme.
s-2 Namreč po zdravi 'kmečki pameti' in lastnih izkušnjah še nobena reforma ni prinesla nečesa več, kvečjemu nekaj manj, predvsem pa na drugačen način, po možnosti boljši.
s-3 Reforme se ne delajo, ko imamo vsega dovolj, ampak, ko imamo nečesa premalo.
s-4 Ob tem sem se namenoma izognil besedi denarja, saj lahko gre tudi za druge stvari.
s-5 Sedanje stanje bi strnil takole: Odločilen element zdravljenja bolnika je izbrani zdravnik na primarnem nivoju.
s-6 Ta v primeru potrebe po svoji presoji napoti bolnika k specialistu na sekundarnem nivoju z napotnico, kjer je izražena želja o vrsti pregleda, trajanju in vrsti pooblastil, ki jih prenese nanj.
s-7 Na nedavnem mednarodnem turnirju mladih judoistov za pokal Ptuja je sodelovalo 285 tekmovalcev in tekmovalk iz 27 klubov Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
s-8 Pomurci so osvojili kopico visokih mest, a se nobenemu ni uspelo povzpeti na najvišjo stopničko.
s-9 Način uporabe gomoljev topinamburja je podoben krompirjevim.
s-10 V primerjavi s krompirjem pa lahko topinambur brez bojazni za zdravje uživamo surov, torej sveže ali napol kuhane gomolje.
s-11 Sveži gomolji imajo svojevrsten okus; kuhani, dušeni ali pečeni so sočnejši in rahlejši od krompirjevih.
s-12 Postrežemo ga lahko kot začetno jed, v juhi, prilogah, solatah, za dieto pa je lahko samostojna jed.
s-13 Pri pripravi jedi si lahko izposodimo recepte za krompir, beluši, kolerabo, cvetačo ali artičoko.
s-14 Čepinci se vsaj po kažipotu čisto držijo Markovec, čeprav to v praksi pomeni, da je nekaj hiš na tem bregu, nekaj pa na onem.
s-15 Kajti največja značilnost Čepinec je prav gotovo izredna razpršenost.
s-16 Domovanja dobrih 400 prebivalcev so raztresena na več kilometrih in le redko se v Čepincih več hiš drži skupaj.
s-17 Tukaj prav čutimo odmaknjenost od prometnih poti, zato je ta kraj v preteklosti občutil izredno veliko demografsko ogroženost.
s-18 V zadnjem času se spet pojavljajo poskusi, oživiti življenje mladih in malo manj mladih, ravno sedaj pa tam gradijo vodovodno omrežje.
s-19 V enem od 'centrov' Čepinec so še vedno neobnovljene stavbe, je pa tam kot posebnost velika lipa, ki raste pred okrepčevalnico z enakim imenom.
s-20 Tukaj srečamo več avtomobilov z madžarskimi registracijami, saj je v bližini mejni prehod z Madžarsko Čepinci - Verica, in tudi v zgornjem delu Čepinec nas pot vodi tik ob meji z našo vzhodno sosedo.
s-21 Po več podatkih je na pobočju Kalcinega brega najsevernejša točka Slovenije.
s-22 Po drugi strani je ta odmaknjenost poskrbela za to, da so Čepinci pravi turistični biser za ljubitelje miru, tišine in narave, zato ne čudi, če se mimo nas pripelje tudi avto z britansko registracijo.
s-23 Človek prav čuti, da bodo gledali na ta del Slovenije čez nekaj let zahodni Evropejci kot na raj na Zemlji, saj se tudi v razvitem svetu vse bolj spet pojavlja trend odseljevanja na podeželje.
s-24 V Čepincih je obilo možnosti za pešačenje in kolesarjenje, saj poti vodijo na vse strani.
s-25 Tukaj se duša zares spočije.
s-26 Krompir operemo, skuhamo, olupimo in pretlačimo.
s-27 Posebej skuhamo cvetačo in brokoli, odcedimo, grobo nasekljamo ter dodamo krompirjevi masi, v katero smo dali jajce, moko, polovico drobtin, maslo in začimbe.
s-28 Iz mase oblikujemo hlebčke, povaljamo v mešanici drobtin in sesekljanih bučnih semen ter spečemo na vročem olju z obeh strani.
s-29 Glede študija pravi, da mu daje nekaj znanja, vendar je to premalo, zato tudi občasno honorarno sodeluje z domačimi ali tujimi modnimi in oglaševalskimi agencijami.
s-30 Tako se njegove kreacije tudi že pojavljajo v medijih.
s-31 Posebej opazna je bila pred časom njegova kreacija, ki jo je nosila ena od finalistk na izboru Naj soseda, ki ga je pripravil eden od znanih slovenskih tednikov.
s-32 Pred leti pa se je njegova kreacija, ki jo je izdelal za modno revijo ob zaključku srednje šole, pritegnila pozornost večjega števila domačih revij in časopisov za modo.
s-33 Ima pa tudi ambicije, ob naslednjem izboru miss Slovenije sodelovati za kreacijo oblek, če ga bo žirija izbrala.
s-34 Mnenja je namreč, da do uspeha v tem poklicu lahko pripelje predvsem prepoznavnost, zato tudi želi sodelovati na opaznih prireditvah.
s-35 Zato nacionalna ničta institucija individua, ki ga je zgrabila v svoj interpelacijski mehanizem, prisili, da se prepusti, podvrže, podredi neki ideologiji; a hkrati nacionalna ničta institucija sama ne daje prednosti nobeni posebni ideologiji.
s-36 Na drugi strani so vse ideologije, ki delujejo v nacionalno konstituiranem »diskurzivnem vesolju«, prisiljene, da do naslovnic, naslovnikov pridejo čez ovinek skoz nacionalno ničto institucijo ne glede na to, ali se jim interpelacijski učinek posreči ali ne.
s-37 Radcliffe-Brown je koncept »zafrkantskih odnosov« izpeljal iz logike strukture in iz njenih notranjih protislovij, iz strukturne potrebe po suplementaciji itn.
s-38 Ob tem je, tako se nam zdi, uspešno rešil tudi vprašanje odnosa med »družbenim dejstvom« kot »stvarjo« in »domačinsko predstavo« o tem dejstvu.
s-39 Logika strukture zahteva družbene prakse, jih konstituira, zato so te prakse že od vsega začetka, že v svoji goli možnosti, institucionalne prakse.
s-40 Institucij pa ni, če ne obstajajo tudi »v glavah«: domačinske predstave so potemtakem integralna prvina v samih družbenih praksah, sodijo k njihovi institucionalni naravi, k samim pogojem za njihovo možnost.
s-41 Iz koncepta logike strukture je potemtakem mogoče izpeljati, kako domačinske predstave posredujejo družbene prakse.
s-42 Ali, preprosto povedano: iz koncepta je mogoče izpeljati domačinsko predstavo, iz domačinske predstave pa ni mogoče iztisniti koncepta.
s-43 V ideološki interpelaciji namreč ne smemo videti nekakšne zle usode, ki bi »viktimizirala« individue.
s-44 Skupaj s »pozitivnim« konceptom ideologije (ideologija je družbena vez) moramo pač razviti tudi »pozitiven« koncept interpelacije: posameznica in posameznik ne moreta pripadati skupini, če nista interpelirana v njene »norme«, kategorije, »sheme«, v njene ideološke diskurze.
s-45 Interpeliranost je potemtakem navsezadnje v življenjskem interesu posameznic in posameznikov.
s-46 Če jih institucija sili v hipokrizijo, je razlog navadno v tem, da institucionalnih zahtev ni mogoče izpolniti.
s-47 24 Iz tega škripca se je mogoče rešiti tako, da posameznik in posameznica »aktivirata« kakšno drugo institucijo, v katero sta interpelirana (in v okrilju katere se torej brezpogojno identificirata s »subjektom, za katerega se predpostavlja, da ve«), ali da igrata na pogojnost dveh institucij na isti ravni če obstaja kakšna nadrejena institucija, ki tako preklapljanje omogoča (taka institucija je, denimo, nacionalna ničta institucija).
s-48 Naj posameznik in posameznica ravnata tako ali drugače, vsakič reproducirata suplementacijski institucionalni proces.
s-49 27 Sama (sicer kratka) zgodovina sodobnega kulturnega relativizma je pravzaprav ironičen komentar k njegovi doktrini.
s-50 Ta zgodovina na eni strani potrjuje kulturnorelativistično tezo o različnosti kultur; na drugi strani pa spodbija komplementarno tezo, po kateri naj ne bi bilo mogoče občevati med različnimi kulturami.
s-51 Sedanji kulturnorelativistični »trend« je namreč uvoz iz ZDA; a v ZDA se je kulturni relativizem razvil na podlagi iz Evrope uvoženih postmodernističnih in poststrukturalističnih idej in v navezavi na »domačo« tradicijo kulturne antropologije, ki pa je prav tako bila posledica »uvoza« iz Evrope, le da ob koncu 19. stoletja.
s-52 Najnovejša transakcija je sicer še sveža, vzorec pa je bržkone vselej isti: Evropi se iz Amerike vrača njena lastna podoba, le povečana do grotesknih razsežnosti.
s-53 Amerika je povečevalno ogledalo, v katerem Evropa ogleduje svoje mračno naličje v zvečanem merilu.
s-54 Tole je sicer moralistična poenostavitev, poanta pa je, da je medkulturni nesporazum lahko produktiven, ploden pa je le, če nanj gledamo kritično.
s-55 A »kritičnost« je nemara spet zgolj kulturno specifična poteza moderne Evrope.
s-56 45 Doslej smo brez posebnega razločka pisali o »razumevanju« in »interpretaciji«; poslej bomo uporabljali izraz »interpretacija« v tehničnem pomenu, ki bi ga brez dvoma morali natančneje določiti: potrudil se bom, da bo ta določitev postala razvidna iz obravnave problema.
s-57 Česa bolj določnega zaenkrat ne zmoremo.
s-58 32 Corneille je seveda dilemo postavil kot konflikt med enako plemenitima in vzvišenima čustvoma; s tem je junakinjo individualiziral in prav zaradi individualizacije nam delo še zdaj govori (kolikor nam govori).
s-59 Vseeno je tudi v tej »zgodnje moderni« različici konflikt vreden antropološke pozornosti: saj gre za konflikt med »obveznimi čustvi« na vertikalni osi filiacije in »obveznimi čustvi« na horizontalni osi alianse.
s-60 Torej za konflikt, ki ga v načelu ni mogoče zadovoljivo rešiti: ne družba ne posameznica ne zmoreta z eno samo osjo.
s-61 Moderni individualisti bi bili sicer bržkone nagnjeni k anahronistični interpretaciji, ki bi konflikt razumela kot spopad med kolektivistično lojalnostjo krvnemu sorodstvu in individualistično izbiro ljubezenskega - poročnega partnerja: a aliansa ni za Himeno nič manj »kolektivna« zadeva kakor družinska lojalnost.
s-62 Če se že poskušamo z anahronizmi, bi bilo produktivneje Himenino ljubezen razumeti kot protest, izhajajoč prav iz njenih dejanskih statusov: tu bi se lahko navezali na Lacanovo opombo, da je bila individualna trubadurska ljubezen upor proti kolektivističnemu homoseksualizmu fevdalnega militarizma.
s-63 (Glede na eno izmed teorij o trubadurski poeziji, po kateri naj bi to novo občutenje individualne heterospolne ljubezni prišlo iz arabske poezije, bi bila Himena pač v dobrem položaju, da se navzame teh drugoverskih novotarij.)
s-64 V tej interpretaciji bi izbiro ljubljenega moškega narekoval prav odpor proti statusni določitvi Himene kot predmeta v družinskih političnih strategijah: aporetičnosti institucionalne zahteve s tem ne bi likvidirali, temveč bi njeno napetost prenesli v samo subverzivno čustvo.
s-65 Himenina ljubezen bi tedaj potrjevala institucionalno aporijo prav v svojem revoltu proti njej.
s-66 Obrobljeni kozak se naseli v plitvih ribnikih ali potokih.
s-67 Čeprav živi skoraj ves čas pod vodo, kar nekajkrat na uro pride na površino, da zajame zrak.
s-68 Zazri se v nebo, spomni se, kaj si o zverinicah izvedel v današnjem zvezku, in se poskusi z vprašanji kviza.
s-69 Mimi Podkrižnik Komisijo za šolsko prehrano sestavljajo ravnatelj ali pomočnik, vodja šolske prehrane ter predstavniki kuharskega osebja, zdravstvene in socialne službe (z vidika regresirane prehrane), učencev, staršev
s-70 Nad jedilniki bedijo inšpektorji.
s-71 Slovenija je po besedah višje svetovalke za področje šolske prehrane Irene Simčič ena izmed redkih držav z urejenim sistemom prehranjevanja za osnovnošolske otroke.
s-72 Malica je pri nas uvrščena v nacionalni oziroma zagotovljeni program financiranja, torej dobi šola na štiristo malic plačo za kvalificiranega kuharja, na 4200 malic pa plačo za organizatorja ali vodjo šolske prehrane, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo.
s-73 Preostali obroki so v ekonomskem programu.
s-74 »Glavno merilo pri dobavljanju hrane - nabava poteka na podlagi javnega razpisa - je vse prepogosto cena,« moti vodjo prehrane Lucijo Nedeljkovič.
s-75 Trženje izdelkov iz revnejših držav
s-76 Ena od odlik knjižne zbirke Scripta je njena neprofitnost, ki nam ob finančni pomoči ŠOU omogoča, da izdajamo tudi skripta z malo naklado in tako ustrežemo potrebam vseh fakultet, tudi tistih z malo študenti, ki drugih založb sploh ne zanimajo.
s-77 Poleg ustaljenega načina poslovanja, uvajamo letos tudi koprodukcije z drugimi založbami in tako poskušamo znižati ceno študentom zanimivih publikacij.
s-78 Ko stopate v posamezne prostore, ki se v svoji opremi zgledujejo po kocki, hkrati odkrivate drugačne ambiente, kot ste jih vajeni.
s-79 Že samo bivanje v njih vas poživljajoče osveži, preden jo mahnete v mesto: zajtrk pod stekleno kupolo pred sestankom, manjši vrt, v katerem sprostite napetost in si spočijete pogled, ali vaša soba z vsem tehnološkim udobjem za zabavo ali za delo.
s-80 Vseh 30 sob v hotelu je namreč opremljenih s televizorjem, telefonom, faksom in z možnostjo sprejemanja glasovne pošte, po medmrežju pa lahko deskate kar iz postelje.
s-81 Prepustite pa se lahko tudi vsem prepotrebnim udobnostim, od crkljanja v najmehkejši halji in najmehkejših copatih, kar ste si jih kdaj nadeli, do razpoloženja ugodja, ki ga pričarajo dišeče svečke in piškotki.
s-82 Če pa vam raziskovalni duh ne da posedati v sobi, se lahko podate po nakupih v bližnji največji pariški nakupovalni center Galeries Lafayette in v Printemps ali pa si v hotelski restavraciji privoščite najboljše specialitete francoske, italijanske, kitajske, tajske ali japonske kuhinje.
s-83 Na vprašanje, kaj menita o javni porabi, je Zagožen odgovoril, da je najpomembnejše pri tem, kakšne učinke daje.
s-84 Sedanja je neučinkovita.
s-85 Kocijančič je povedal, da je majhna država draga.
s-86 Zmanjševanje javne porabe se mu ne zdi tako pomembno kot njeno pravilno uravnoteženje, to, da gre denar za prave namene.
s-87 Na vprašanje o oškodovanjih družbenega premoženja je Kocijančič odgovoril, da je bilo dejanskega oškodovanja le za desetino od tistega, kar je ugotavljala agencija za plačilni promet, ki je marsikje ustavila lastninjenje.
s-88 Zagožen je bil nasprotnega mnenja.
s-89 Pri lastninjenju prihaja do številnih zlorab, pri čemer je presenetljivo, da pravosodje ne reagira.
s-90 Res je agencija zavrla lastninjenje, vendar tudi obvarovala veliko premoženja.
s-91 Na vprašanje o reformi pokojninskega sistema je Kocijančič menil, da je to eno od temeljnih družbenih vprašanj, vendar ne tudi primerna tema v volilnem letu, kajti tretjina volilcev je upokojencev.
s-92 Sistem je treba spreminjati postopno, na daljši rok.
s-93 Zagožen je ugotovil, da je sedanji sistem preživel, potrebno ga je popraviti, ga narediti primerljivega s sistemi v razvitem svetu.
s-94 Znamenje Bika vlada grlu.
s-95 Če radi pojete, morate na glasilke paziti zares dobro, varovati pa se morate tudi prehladov, ki se pri vas kaj radi naselijo na tem območju.
s-96 Izbira je eden izmed ključnih dejavnikov, ki spremljajo laganje.
s-97 Človeku se na primer zdi, da je pod pritiskom in da mu rahlo prikrojena resnica prinaša več možnosti, zato se odloči za neko vrsto laži.
s-98 Lahko se mu zdi potrebno lagati, da bi dobil nagrado ali pozitivno spodbudo, ki si jo želi.
s-99 Morda misli, da mu laž ali polresnica lahko pomaga, da se izogne kaznovanju ali negativni oceni.
s-100 Morda se počuti primoranega lagati iz strahu ali nesposobnosti predvideti posledice pogovora.

Text viewDownload CoNNL-U