Dependency Tree

Universal Dependencies - Slovenian - SST

LanguageSlovenian
ProjectSST
Corpus Partdev

Select a sentence

Showing 1 - 100 of 505 • previousnext

s-1 ja
s-2 v principu zelo mi je bila všeč nadaljevanka Igra prestolov
s-3 na vprašanje zakaj mi je bilo bila všeč e lahko rečem zato ker je n- na zelo zanimiv eee način opisovala posamezne karakterje
s-4 nihče od karakterjev ni bil strogo črno-bel ampak v principu je skozi razplet zgodbe e vsakemu karakterju e prikazovala in pozitivne in slabe e in e slabe lastnosti
s-5 e na ta način je pravzaprav mogoče želela prikazati koliko je v življenju ko nihče ni absolutno dober oziroma absolutno zdra- e slab
s-6 hkrati mi je bilo pa zanimivo e tudi e pri- eee prikaz e borbe za oblast ki je tipična tudi za realnost in tudi v tej borbi za oblast za moč za vladanje se je kazalo e to da nekdo ki ima izrazita moralna načela ki e moralno-etična načela e zelo težko e pravzaprav ostane na oblasti in eee je po navadi žrtev sistema
s-7 aha v bistvu mi že snemamo
s-8 e skratka kakšna je bila zgodba
s-9 zgodba se začne eee pravzaprav v nekem namišljenem svetu v e v nekih namišljenih kraljestvih
s-10 pravzaprav gre za domišljijsko zgodbo kjer e pravzaprav poteka eem borba za e prevzem e oblasti nad e sedmimi kraljestvi pri čemer je veliko pretendentov za ta prestol in vsak e pravzaprav eee e izkazuje to pravico na e iz nekih e različnih razlogov in pri tem se sklepajo razna zavezništva nastopajo različne nadnaravne e sile zgodba je polna preobratov pravzaprav eee e e tako da je sama zgodba je zelo dolga zelo težko človek na kratko e opiše eee zanimiv eee je tudi pravzaprav pogled eee kako to ko sem že v prejšnjem vprašanju e razložil v kakšnem obsegu e ljudje spreminjajo svoj karakter e nekateri so dobri oziroma zdajle pa potem v bistvu kaže njihovo drugo plat čeprav v resnici obstaja tukaj tukaj nekaj karakterjev ki pa so dosti e črno-belo eee prikazani
s-11 tako da na koncu eee zgodba se zaključi da vseeno dobro e zmaga nad e zlim in zgodba se zaključi
s-12 e kateri izletniški kraj vam je všeč in zakaj
s-13 všeč eee mi je e Dalmacija o pravzaprav všeč so mi vsi eee cel e okoliš e Mediteranskega morja
s-14 ne vem a enostavno e imam rad morje e toplo vreme eee moram soli eee vonj borovcev na e e morju
s-15 e pozitivno vzdušje se pričara s svetlo e z dol- daljšimi dnevi z eee mogoče s turisti ki so na teh e okoljih mogoče me spominja na kakšna pretekla življenja skratka z obdobji zgodovine e ki mi je zelo zanimiva fascinantna je Rimsko cesarstvo ki pa se je pravzaprav razlegalo predvsem e okoli Mediteranskega morja
s-16 e prej si nisem izbral e enega glavnega kraja
s-17 e z e omenil sem več različnih eem eee bi rekel celo področje
s-18 e se pravi regijo Mediteranskega morja v bistvu tukaj imamo celo vrsto znamenitosti
s-19 eee od e e recimo Splita Dioklecijanove pi- palače Dubrovnika eee ki je zgodovinsko mesto potem e Grčija je pravzaprav sam en kulturni spomenik e e cela italijanska obala je izjemno zanimiva
s-20 benetke so e zelo znan kraj ki e pravzaprav je turistično e turistični center
s-21 e nama z ženo pa je bila posebej všeč e Sicilija ker je relativno majhen otok in v sedmih dneh lahko obiščeš čudovite e prostore z mnogo antičnimi ostanki in eem klimatski pogoji so izjemno izjemno dobri
s-22 le kdo se ne spomni skupine Agropop in njihovih uspešnic
s-23 idejni vodja je bil Aleš Klinar ki je poskrbel da se na poseben način med nas po osemnajstih letih vračajo v komičnem muzikalu Alpska saga
s-24 prvega aprila je bila premiera ki je napovedala da bo Slovenija spet na vas glas prepevala Samo milijon nas je pa Ti si moj sonček in še kaj
s-25 o časih takrat in zdaj bom klepetala z Alešem Klinarjem
s-26 klinči živjo Lep pozdrav na Štajerski val Del tvojega glasbenega značaja je čista zafrkancija
s-27 tako je nastal Agropop in po tem diši tudi Alpska saga
s-28 ja Alpska saga je pa nastala zaradi ljudi ki so tudi na nastopih so partizani pa še marsikje drugje so spraševali Agropop bo še kdaj bo še skupaj smo pač razložili da zaradi zdravstvenih težav Šerbi ne bomo nastopali da pa v obliki tega muzikala nekako približali Agropop ljudem
s-29 po premieri si rekel citiram To je to ljudje so se spomnili svoje mladosti uživali so v pesmih Agropopa se smejali peli jokali in domov odhajali s pozitivnim nabojem
s-30 Zdi se mi da se vsi Slovenci najdemo v tej zgodbi
s-31 je zadeva na neki način dosti retro e torej za vso generacijo ki je rasla ob Agropopu hodila na naše špile nas spremljala teh petnajst šestnajst let ko smo obstajali
s-32 in seveda skupina si je pustila nekaj kar orenk pečat bi rekel v Sloveniji in vsi ti ljudje se spominjajo onih časov kot seveda najlepših mladost je bila norost spoznali svoje prve punce žene ali so se ga prvič tam napili skratka tisti glavni elementi bi rekel od pubertete do ene petindvajset jih imajo v spominu in ti ljudje spet prihajajo na te predstave ne samo obujat spomine ampak tudi tisto energijo in čas ki smo ga živeli
s-33 v stodvajsetminutni zgodbi je veliko zanimive vsebine
s-34 scenarij je napisala Desa Muck lepo sva se ujela in imela tudi težko nalogo ker smo nekako zbrali komade ta glavne ki bi naj bili v predstavi in potem je mogla scenarij pisati in te komade umeščati
s-35 zgodba je zelo slovenske narave preprost fant navihan z vasi kjer ima v bistvu vse postlano da naj bi ostal na kmetiji pa ima že določeno punco ki bo njegova žena je vse skupaj vse v enem elementu ugotovi da bi rad prerasel to okolje postal pevec se mu zdi da je talentiran in da bo šel v veliko mesto kjer bo uspel kot pevec
s-36 potem ga čakajo situacije v mestu kjer ne gre vse seveda tako gladko dobi ga ena banda pravzaprav samo hoče denar od njega speljati in po raznih peripetijah v mestu se potem vseeno zgodi happy end spet nazaj na vasi eee kjer e se stvari umirijo uredijo in to zelo na kratko
s-37 je pa vmes še en kup situacij tudi recimo osamosvojitev Slovenije in tako naprej
s-38 uspešnice so v novi preobleki režiser pa je Jure Ivanušič
s-39 tako iskali smo človeka ki bo znal to energijo Agropopa pa tudi samega scenarija fajn prenesti na oder in e Jure je to super opravil
s-40 ti si napisal te preobleke kdo pa še stoji na odru znana imena
s-41 torej Tilen Artač ko smo ga prvič videli na oddaji kjer je imitiral e določene like in jih izvajal Tudi tebe
s-42 ti si moj sonček sem rekel Evo glavno vlogo imamo ne
s-43 Potem Anamarija Mitić Jernej Čampelj ima dve vlogi e igra očeta od Frančka in e glavnega mafioza v mestu Kristina Mišović je zapeljivka Jasmina moški del občinstva kar vzdihuje ko pride na oder potem pa imamo še zboriste lik mame tako da je kar dobra ekipa
s-44 na premieri je bil tudi Milan Kučan s svojo Štefko
s-45 in gotovo užival tudi v tej skladbi z muzikala
s-46 prvega aprila se je skupina Agropop e s svojo zbirko največjih uspešnic vrnila na svoj način na odre gledališča z velikim glasbenim spektaklom muzikalom z naslovom Alpska saga tudi Milan Kučan s Štefko
s-47 no glede na to da je bil naš prvi predsednik osamosvojitvene Slovenije smo ga pač povabili in e se je odzval vabilu in smo bili tudi sami presenečeni je zelo užival v predstavi
s-48 mi- bil je v prvi vrsti tako da so tudi igralci lahko bomo delno komunicirali z njim glede na to da nastopa v sami zgodbi tudi tisti njegovi znameniti govori in delček ker je pač tudi ko je skupina Agropop obstajala je nekako dostikrat komentiral tudi naše nastope tudi bil na naših kakšnih nastopih tako da se poznamo še iz onega časa
s-49 kot rečeno prvega aprila je bila premiera v Špas teatru zdaj je mogoče priložnost da poveva da sedemindvajsetega maja prihajate tudi v Šmarje pri Jelšah ampak vrniva se zdaj k začetkom skupine Agropop je bila slovenska zabavnoglasbena skupina gotovo najboljši štos v zgodovini slovenske glasbe
s-50 štiriinosemdesetega se je začelo
s-51 jaz sem poznal e torej kolega Poldeta Poljanška potem mi je predstavil Šerbi bili smo vsi za Bežigradom to je pač en becirk v Ljubljani smo rekli Tole bomo posneli Šerbi bo plesala takrat še ni pravzaprav nič pela to so bile v bistvu s- ene take spontane žurke zabave domače razne kjer so ti pol prvi komadi nastali in vsi ti lucidni teksti
s-52 ja tisti planinsko-avtomobilistični svet e ki nas povezuje tako v družini pa tako naprej kaj si misliš katera je bila takšna planinska avtomobilistična vožnja e tvoja ta boljša
s-53 ja teh je bilo približno ko se je ura premaknila tisto ko ene ure ni bilo
s-54 o ja tam neki pri Trojanah mislim da ali kaj takšnega
s-55 Ja nekaj takšega menda je bilo ja
s-56 ja
s-57 v kratki v kratki noči ko sva šla enodnevni Triglav e se pravi od jutro od doma večer t- nazaj domov ne in seveda preizkušnja za e za telo za šoferja za noge za hojo pa za kolena za spust pa za gor seveda za pljuča ne
s-58 in ko hodiš in hodiš hodiš in voziš na koncu je pa še treba seveda ostati eee buden da se varno domov pripelješ ne
s-59 ja zato ker e se nisva z mesom obremenjevala na poti in sva jedla tiste imela rahlo rahlo hrano
s-60 eee pa eee dober korak
s-61 ne seveda n-
s-62 niti niti za hojo niti za hojo
s-63 je pa seveda pri eee hoji pa in pri vožnji je vse v glavi ker si v bistvu moraš razporediti tiste moči ki so ti na voljo
s-64 da zmoreš e hojo moraš vedeti kaj te čaka
s-65 e ob e vožnji pa isto ne se pravi če si tam veš da še do doma dvesto petdeset kilometrov
s-66 eee in so to tri ure in ob tem seveda moraš gledati na to da je ne tako enostavno ne
s-67 po deset- dvanajsturni hoji ne
s-68 ker isto je s hojo ne se pravi v hribih isto
s-69 isto ko prideš na konec ture Zmislim si ene ture eee pod e Triglavom ko smo prišli do izvira eee Save Bohinjke in je ena naša kolegica se naslonila na roko pa takši zahteven zlom zapestja dobila glih iz tega čisto na koncu ture ko si misliš da si že čisto fertik in seveda pri vožnji je to še toliko bolj ne ker e tam pa še več drugih ogrožaš kak pri takših planinskih e akcijah ne
s-70 ja samo zdaj motoristična tura eee z eee vzponom ali samo vožnja je seveda velika razlika ne se pravi da se pelješ
s-71 Ja z motorjem je seveda takšna tura dosti težja ker si težko voziš vse tisto poleg e kaj nucaš ne
s-72 ker v avto v prtljažnik vržeš stvari pa si čisto brez skrbi
s-73 eee motor pa je za motoristične za hribovske pa malo manj
s-74 ja samo če si moraš še planinske šolje vzeti pa vetrovko pa še nekaj jesti pa nekaj pijačo dobro pijačo vodo še si natočiš eee tako da se vse tote stvari
s-75 Za hribe je treba že če greš z motorjem na daljšo turo imaš glih zadosti tistega ne pa še za hribovsko opremo ki pa še nekaj pa fotoaparat pa še vse
s-76 kaj je takšnega treba neka rezerva ki jo moraš imeti pa
s-77 ja Gold Wing je za veterane
s-78 za mene pa ne več ja
s-79 ja ja tako da je vse je povezano z razmišljanjem in z glavo in vse kar imaš na razpolago tako da eem motor je za
s-80 Tisto za hribe pa je mogoče gorski bicikel
s-81 e lep dober dan vsem skupaj
s-82 e ja z imunizacijo pravzaprav razumemo vzpostavitev imunske zaščite posameznika pred eee določenimi povzročitelji nalezljivih bolezni
s-83 e in to imunsko zaščitenost lahko dosežemo pravzaprav preko aktivnega cepljenja takrat govorimo o aktivni imunizaciji cepljenju ko s cepivi sprožimo pri posamezniku imunski odgovor in zaščito potem pred specifično okužbo
s-84 medtem ko pa pasivna imunizacija pa je pravzaprav postopek kjer z e aplikacijo recimo imunoglobulinov oziroma specifičnih protiteles pri posamezniku e za določeno obdobje življenjskega eee torej življenjske dobe teh e preparatov e posameznika zaščitimo pred eee specifičnimi oziroma splošnimi nekaterimi e nalezljivimi boleznimi
s-85 pozdrav tudi z moje strani
s-86 e torej zakon o nalezljivih boleznih določa obvezna cepljenja proti hemofilusu influence B davici tetanusu oslovskemu kašlju otroški paralizi ošpicam mumpsu rdečkam in hepatitisu B
s-87 v določenih okoliščinah so obvezna cepljenja e tudi proti steklini rumeni mrzlici in še nekaterim drugim e cepivom
s-88 seveda pa imamo tudi priporočena cepljenja recimo cepljenje proti HPV-ju eee cepljenje proti eee rotavirusom in še nekatera druga
s-89 e glede tega vprašanja kako eem v Evropski uniji ali pa države članice imajo urejeno cepljenje je seveda situacija različna
s-90 tukaj ni poenotene eem ni poenotenosti
s-91 e je pa res da večina držav e nima obveznega cepljenja ampak ima pa zelo visoke stopnje precepljenosti proti tem boleznim
s-92 res pa je tudi da so vsaj v zadnjem desetletju ko smo bili priča novim izbruhom in obširnim izbruhom predvsem ošpic tudi začele države razmišljati o obveznosti tega cepljenja in nekatere so ga eee tudi uvedle
s-93 ja lepo pozdravljeni tudi v imenu pediatrov
s-94 zdaj eee teh vprašanj je v zadnjih bom rekel e letih e res kar veliko
s-95 predvsem je vzdušje v ambulantah eee bom rekel na splošno kar dobro
s-96 se pa e zaradi predvsem eee informacij ki zelo hitro krožijo po spletu in pa zdaj bom rekel predvsem tudi zaradi tega e cepiva proti covidu ki je praktično vsak dan eee prva novica povsod ne e so se pojavili določni strahovi
s-97 zdaj če govorim o eee cepljenjih v otroški populaciji veste pač da cepljenje proti covidu eee za otroke eee praktično ni možno razen za e starost od šestnajst let če bi bili kronični bolniki eee je e so vprašanja najpogosteje ali je to cepljenje sploh potrebno mogoče ker so določene bolezni e tako redke pri nas
s-98 ali je v bistvu to cepljenje varno ali ne preobremeni imunskega sistema
s-99 se pravi predvsem so vprašanja glede varnosti učinkovitosti in potrebnosti tega
s-100 in tukaj eee imamo v bistvu e dobre odgovore ker e vsa ta cepiva ki jih imamo tako v obveznem kot tudi priporočenem programu za otroke so seveda e zelo preizkušena so varna in otroka res ščitijo e pred eee temi boleznimi

Text viewDownload CoNNL-U