| s-1
| • pišimo jedrnato (ne razsipavamo z besedami in ne dolgovezimo; ne ponavljamo enakih misli ipd); |
| s-2
| Jurijevo ravnanje se mi zdi zelo pogumno in pametno. |
| s-3
| Dobro je presodil škofove besede, da mora Agata priti na kakršenkoli način iz vode in vse to potem tudi dobro izpeljal. |
| s-4
| Vidi se, da jo je imel zelo rad, ji zaupal in verjel. |
| s-5
| Bil je zelo preudaren, saj ni nasedel govoricam in je mislil trezno s svojo glavo; vsekakor pa ni verjel Marksu Wulffingu, ki je storil že veliko gorja. |
| s-6
| Množica pa je ob obsodbi hotela videti mučenje in krvavo zadoščenje, saj se je malokrat zgodilo, da so odkrili čarovnico in naivno ljudstvo je to z veseljem sprejelo. |
| s-7
| Vendar pa se je kmalu pokazalo, da niso tako naivni in so spredvideli, da je Schwarzkoblerica nedolžna in so z njo sočustvovali ter ji pomagali. |
| s-8
| Še posebno ženske so ji vseskozi stale ob strani. |
| s-9
| Ljudstvo je ravnalo naravno - čeprav se vsi hitro veselimo nad tujo nesrečo a kmalu so spoznali pravega krivca in ji zato tudi pomagali. |
| s-10
| Zdijo se mi dobri ljudje, saj so jo branili pred mučenjem, ji pomagali in jo nato, kljub praznoverju o čarovnicah, sprejeli medse. |
| s-11
| Zdaj si dovolimo še eno zastranitev. |
| s-12
| Pri starih Grkih je bila znana Heziodova teogonija, nauk o nastanku in rodovniku bogov. |
| s-13
| Čisto na začetku naj bi vesolje obstajalo kot nekakšna brezobličnost, apejron, potem pa naj bi se razvilo v nasprotje med nečim, kar so imenovali eros in naj bi predstavljalo prijazno urejenost svetovij, ljubezen med njimi ter kaos, kar naj bi bilo sovražni nered, zmešnjava in nasilje; vse, kar poslej nastaja živega in mrtvega, je podrejeno tej dvojnosti. |
| s-14
| Če vesolje do najmanjše stvarce ne bi bilo erotično, bi se svetovja v njem že zdavnaj porazbila v kaotičnem medsebojnem sovraštvu in neredu. |
| s-15
| Podobno velja za človeka: ljubezen, eros vznikne med dvema živima bitjema nenadno in nerazložljivo, po naturi, naenkrat si postaneta dva brezmejno naklonjena; in ne vznikne samo med njima, temveč nastaja množično in kar naprej - to človeštvu zagotavlja preživetje. |
| s-16
| Zdi se, da v ozadju Tavčarjevega pripovedovanja tiči prav tovrstno naziranje, ne da bi bilo sicer prav izrecno - saj bi si bilo drugače težko razložiti njegovo nenehno vračanje k tej eni in isti témi. |
| s-17
| Dvojnost in ambivalentnost sta temeljni značilnosti likov Dostojevskega to so razklani, razcepljeni, protislovni ljudje, na meji bolezenskega, blaznega, ko jih nenehoma spremlja občutje katastrofičnosti. |
| s-18
| Človek, razpet med idejo in strast, šibkost in moč, ljubezen in sovraštvo, dobro in zlo, nima drugega izhoda kot vzeti nase svoje breme trpljenja. |
| s-19
| Pomembno je le, kako ga sprejema, občuti in razume. |
| s-20
| Ali kot je zapisal sam Dostojevski: lepota je strašna in grozljiva stvar, tu vsa protislovja skupaj živijo. |
| s-21
| Polikarp se je po zločinu vrnil v Poljansko dolino in z nagrabljenim, zločinsko pridobljenim denarjem je imel priložnost pridobiti veljavo in se povzpeti na družbeni lestvici. |
| s-22
| Že čez dve leti je postal gospodar dveh visoških kmetij. |
| s-23
| Dobro je gospodaril in bogastvo se mu je množilo. |
| s-24
| Otrokoma je hotel zagotoviti lepo prihodnost, da ne bi bila berača in potepuha, kot je bil on sam. |
| s-25
| Lastnina, ki si jo je nepošteno pridobil, mu je pomenila vse. |
| s-26
| - V leksikonu ali slovarju poiščite razlago besede kronika. |
| s-27
| Razmislite, ali je ta beseda ustrezna za naslov romana. |
| s-28
| S katerimi jezikovnoslogovnimi sredstvi pripovedovalec ustvarja kronikalno pripoved? |