| s-1
| Pred leti smo 17-palčnike obravnavali ločeno od 19-palčnih LCDjev. |
| s-2
| 19-palčni monitorji so imeli zaslone z ločljivostjo 1600× 1200 pik, medtem ko so 17-palčniki, tako kot danes, prikazovali 1280× 1024 pik. |
| s-3
| Ker se 19-palčni monitorji z visoko ločljivostjo niso »prijeli« med uporabniki, je kmalu večina izdelovalcev preklopila na nižjo ločljivost tudi pri 19-palčnikih, tako da imajo danes prav vsi LCDji z diagonalo 19'' ločljivost 1280× 1024 pik. |
| s-4
| Zaslone IPS (In Plane Switching) sta leta 1996 razvila Hitachi in NEC. |
| s-5
| Pri zaslonih IPS so tekoči kristali vedno poravnani vzporedno s površino zaslona. |
| s-6
| Ko pika ni pod električno napetostjo, je črne barve. |
| s-7
| Piko prižgemo tako, da kristale zasukamo za največ 90° okoli osi, pravokotne na površino zaslona, pri skrajnem zasuku pa tako dobimo povsem belo sliko. |
| s-8
| Prednost zaslonov IPS je v veliki kotni vidljivosti, ki je pri sodobnih zaslonih že več kot 170°. |
| s-9
| Druga prednost je dokaj natančen prikaz barv. |
| s-10
| Zasloni IPS se tako najbolj približajo katodnikom po pravilnem in natančnem prikazu barv. |
| s-11
| Poglavitna slabost zaslonov IPS je dolg odzivni čas, še posebej, če ga primerjamo z zasloni TN. |
| s-12
| Tako imajo najsodobnejši zasloni IPS odzivni čas 25 ms. |
| s-13
| Kljub temu je treba izpostaviti, da je razlika predvsem pri prižiganju in ugašanju pike med obema skrajnostma (med povsem belo in povsem črno), medtem ko je razlika pri prehodu iz ene stopnje sivine v drugo med zaslonoma TN in IPS precej manjša. |
| s-14
| Prednost zaslonov IPS se pokaže tudi, ko pika na zaslonu umre. |
| s-15
| Medtem ko je mrtva pika pri zaslonih TN navadno bele barve, je mrtva pika pri zaslonih IPS črna in tako manj moteča. |
| s-16
| Danes se zasloni IPS uporabljajo le za 19- in večpalčne zaslone LCD, saj so jih pri 17- palčnikih, predvsem zaradi ugodnejše cene, s trga povsem izpodrinili zasloni TN. |
| s-17
| Proti: Čas trajanja akumulatorja, nalepke in razporeditev tipk na tipkovnici, visoka cena. |
| s-18
| Nadaljujemo s pripravo tolmača PHP in programske kode za izbrano nalogo. |
| s-19
| Sistem bomo po vzoru DoXFS razdelili na strežnik in odjemalec. |
| s-20
| V sistemu s podatki bo strežniški program in nanj se bo povezal odjemalec, ki se bo zaganjal v spletnem strežniku. |
| s-21
| Če torej zanemarimo morebitne težave s stabilnostjo, lahko rečemo, da je iTunes zmogljiv glasbeni predvajalnik, ki omogoča predvajanje različnih zvočnih zapisov, poleg tega pa še pregledno urejanje glasbene zbirke, snemanje glasbenih cedejev, poslušanje spletnih radijskih postaj in še kaj bi se našlo. |
| s-22
| Zanimiv je, recimo, vgrajeni brezizgubni način stiskanja zvočnih posnetkov (Apple Lossless Encoder). |
| s-23
| Z njim lahko skladbe z glasbenih cedejev na disk posnamemo v polovični velikosti, pri tem pa zaradi stiskanja ne žrtvujemo niti bita kakovosti. |
| s-24
| Microsoft je pred dobrim letom in pol od podjetja Connectix kupil posnemovalnik okolja Windows za računalnike Macintosh, Virtual PC. |
| s-25
| Bojazen, da bo velikan iz Redmonda različico programa za Mace preprosto opustil, se ni uresničila (Microsoft ponuja tudi Virtual PC in Virtual Server za Windows). |
| s-26
| Nedavno so izdali prvo 'svojo' različico programa, Virtual PC 7 za Macintosh (VPC). |